Drugi dan posveta na Fakulteti za družbene vede, ki so ga organizirali info točka Spletno oko, Uprava kriminalistične policije ter Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS, se je nadaljevala razprava o tem, kako omejiti dostop do podatkov na spletu in predvsem dostop do spornih posnetkov spolnih zlorab otrok in mladostnikov.
Norvežani našli učinkovito rešitev
Prisluhnili smo lahko predavanju norveškega policijskega uslužbenca Bjorna Erika Ludvigsena, ki je predstavil njihov učinkovit sistem za blokiranje dostopa do posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu. V uvodu je dejal, da obstajajo meje svobode interneta, ključna vprašanja, na katera moramo najti odgovor, pa so, kako skrbeti za izpolnjevanje pravice posameznika do obveščenosti ter njegove pravice, da ga zaščitimo pred zlorabo. Vsem nam mora postati pomembno, da imamo dostop do zdravega in varnega spleta, opozarja Ludvigsen, ne dela pa si utvar, da je moč s spleta umakniti in blokirati vse sporne vsebine spolnih zlorab otrok in mladostnikov.
Odgovor na vprašanje, kako zaščititi žrtve spolnih zlorab, je v preventivi, ki mora biti hitra in učinkovita. Preventiva je cenejša, lažja in učinkovitejša, najpomembneje pa je, da zločin, ki je preprečen, pomeni, da ni žrtve.
Opozarja, da se spolnim zlorabam otrok v prihodnosti ne bomo mogli izogniti, saj obstaja precejšen interes za te posnetke. Zato so na Norveškem vzpostavili učinkovit sistem, ki blokira uporabnikom spleta dostop do vsebin s spolno zlorabo otrok. Ravnali so se po preprostem vodilu - na spletu zadržimo tisto, kar je dobro, in zavrzimo tisto, kar je slabo. Tako so oblikovali seznam spornih domen in ko uporabnik želi do stopati do teh vsebin, ga preusmeri na poseben strežnik, ki na računalnik uporabnika pošlje obvestilo, da je poskušal do stopati do nezakonitih vsebin. Leta 2009 so njihovi strežniki zabeležili dnevno 15.000 do 18.000 preusmeritev, lansko leto pa je bilo teh preusmeritev "le" še 3000 do 4000. Gre za zelo velik upad, kar za 70 odstotkov, opozarja Ludvigsen.
Podoben sistem, ki se je pokazal za učinkovitega, predlaga, da uvedejo tudi druge države. Opozarja, da se internet v Afriki in na severu Azije šele dobro razvija. To so države, kjer nimajo stabilnih političnih razmer, kjer ni za pričakovati, da bodo sprejeli ustrezno zakonodajo. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo čez 10 let, ko bodo tam objavljali sporne vsebine, mi pa bomo nemočni, če bomo želeli odstraniti sporne vsebine.
Tudi pred Slovenijo je še veliko dela, opozarja Ludvigsen. Ogledal si je podatke o spletnem prometu v Sloveniji in v zadnjih štirih mesecih v Sloveniji zaznal 617 posameznih uporabnikov, ki so imeli oziroma še imajo na svojem računalniku več kot 10 datotek z vsebino spolnih zlorab otrok na spletu. Zakaj se je omejil na številko 10, ker sklepa, da je to takšna številka datotek, ki bi jih posameznik težko spregledal in jih na računalniku imel zgolj po naključju. Govorimo o osebah, ki si ogledujejo, izmenjujejo sporne posnetke zlorab in jih tudi izdelujejo.
Ko so se lotili oblikovanja tega sistema, so naleteli na posmeh, češ, da ne razumejo spleta in njegovih zakonitost. V naslednji fazi je sledil odpor in očitki, da si policija dovoli prevelik nadzor nad informacijami. Zdaj so v fazi, ko je družba v veliki večini idejo blokiranja dostopa do posnetkov spolnih zlorab otrok sprejela. Kljub blokadam se je izkazalo, da internet še vedno odlično deluje, opozarja Ludvigsen. Še več, ljudje so ugotovili, da so na spletu še bolj varni.
O tem, kako je z blokadami spornih spletnih vsebin v Sloveniji, je spregovoril Anton Toni Klančnik z Uprave kriminalistične policije. Opozoril je, da se v Sloveniji še vedno preveč sprašujemo, kako daleč bomo šli z blokado spleta. Spolna zloraba otroka je sprva lokalno kaznivo dejanje, z objavo posnetka na spletu, pa postane globalno kaznivo dejanje. Primarna naloga policije je delovati preventivno in preprečevati zločine, ko pa si organi pregona prizadevajo blokirati sporno vsebino, vse prepogosto naletijo na očitke, da tak ukrep predstavlja grožnjo svobodnemu internetu. Je tako pomembna svoboda interneta, da zanemarimo varstvo in pravice otrok, da jih zaščitimo, se sprašuje.
Ključna ostaja preventiva
Tudi zaključki delavnic, na katerih so udeleženci z različnih področij – od policije, tožilstva, sodstva, centrov za socialno delo, šolstva, psihologov, nevladnih organizacij ter internetnih ponudnikov – iskali rešitve za konkretni primer spolne zlorabe 11-letnega dekleta, so pokazali, da bo treba graditi na učinkoviti preventivi. Da bo potrebno računalniško izobraziti tako starše kot otroke, saj se starši resnično ne zavedo nevarnosti, ki na spletu prežijo na neizkušene in ranljive mladostnike. Zaradi razširjenje uporabe pametnih telefonov, ki jih imajo vedno pogosteje celo prvošolčki, bo potrebno hitro ukrepati, pri tem pa imajo lahko pomembno vlogo številne nevladne organizacije, ki lahko skupaj s svetovalnimi službami nudijo kvalitetno podporo Centrom za socialno delo (CSD), ki imajo vlogo koordinatorja. Prva odgovornost za dobrobit otrok je in mora biti na strani staršev, opozarjajo. Seveda ima zelo pomembno vlogo pri vzgoji naših otrok tudi šola. Predstavniki CSD-jev so poudarili, da so kadrovsko podhranjeni, prav tako bi potrebovali dodatno izobraževanje, predstavniki šole in policije pa opozarjajo, da so postopki dolgotrajni in zamudni tudi zaradi obilice papirologije, ki je sama sebi namen.
