Boj zoper IS: Slovenija ne bo sedela križem rok, a kakšne so sploh naše možnosti?

Vojaški napori zoper skrajneže Islamske države se stopnjujejo. V tretji noči od pričetka zračnih napadov so ZDA ob podpori Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov napadle naftne rafinerije v Siriji. Vse bolj aktivne postajajo tudi ostale države. Avstralija je že dober teden nazaj poslala svoje zračne enote in vojake, šest letal F-16 je na krizna žarišča poslala Nizozemska, v pripravljenosti na sodelovanje je Turčija, vojaško pomoč pa je Iračanom zdaj potrdila tudi Velika Britanija. Glede na to, da se je tudi Slovenija znašla med državami, ki so del mednarodne koalicije proti IS, državljani upravičeno pričakujemo odgovor na vprašanje, kaj mednarodna skupnost pričakuje od nas in kako bomo ukrepali?

MZZ: Slovenija je zgrožena nad poboji, kalifat predstavlja neposredno nevarnost Evropi

Na zunanjem ministrstvu so nam pojasnili, da se Slovenija skozi aktivnosti v EU in Natu od vsega začetka šteje med države, ki izražajo svojo močno zaskrbljenost nad nasilnim širjenjem nadzora ozemlja v Iraku in Siriji s strani IS. "Tako kot vse evropske države je tudi Slovenija zgrožena nad poboji in kršitvami človekovih pravic IS in ostalih terorističnih formacij nad pripadniki verskih ter etničnih manjšin v regiji. Vzpostavitev islamskega kalifata v Iraku in Siriji ter izvoz skrajnega islamizma, na katerem temelji, predstavlja neposredno nevarnost Evropi in globalnemu svetu," pravijo. Zaradi naštetega torej tudi mi ne bomo sedeli križem rok, a naše možnosti so omejene, pravijo. O vključenosti v koalicijo proti IS in našemu sodelovanju bo sicer Vlada Republike Slovenije razpravljala danes.

Slovenija že preprečuje rekrutacijo teroristov, lahko bi nudila tudi humanitarno pomoč

Na naše vprašanje, kako lahko naša država s skromno vojsko pravzaprav pomaga, so odgovorili, da pri aktivnostih zoper mednarodni terorizem in IS ne gre zgolj za vojaško dimenzijo, ampak za širok nabor aktivnosti, ki jih prepoznavajo sklepi OZN, EU ali Nata ter nedavne pariške konference o miru in varnosti v Iraku. Med aktivnosti spada na primer obsodba mednarodnega terorizma ali pa preprečevanje financiranja terorizma. Pomembna aktivnost, ki jo ob včerajšnjem zasegu orožja dvema slovenskima državljanoma očitno Slovenija že izvaja, je tudi zaustavljanje rekrutiranja in dotoka teroristov. Svojo vlogo pa bi lahko opravili tudi s pomočjo pri reševanju humanitarne krize, pravijo.

Aktualni vojaški napadi mednarodnih sil so sicer odziv na prošnjo iraške vlade, ki se sama ne more zoperstaviti IS. Pri teh Slovenija ne sodeluje v nobenem pogledu, pravijo na ministrstvu. Glede ponedeljkovega napada, ki so ga vodile ZDA na cilje v Siriji, pa pravijo, da je bila to odločitev ZDA in njenih zaveznic.

Kot še pred današnjo sejo vlade pravijo na ministrstvu, so možnosti za konkretni prispevek Slovenije omejene, v vsakem primeru pa bodo morebitne odločitve "v skladu z mednarodnim pravom, s slovenskim pravnim redom in že sprejetimi strateškimi dokumenti, ki odzivanje na področju boja proti terorizmu obravnavajo skozi integrirano nacionalno in mednarodno resorno sodelovanje".

Analitiki: IS ni mogoče premagati zgolj z zračnimi napadi

Tuji analitiki sicer pravijo, da bi lahko države, ki ne premorejo obsežne vojske in uporabljajo starejšo vojaško opremo, konkretno iraški vojski pomagale z vojaškimi oblačili in dobavo orožja. Predvidevajo, da bodo pritiski ZDA k večji udeleženosti ostalih zaveznic v vojni vse večji, še posebej v primeru, če se bodo zračni napadi izkazali za neučinkovite. V Iraku so ob vse močnejši Islamski državi ogroženi ameriški geostrateški interesi, pravijo in dodajajo, da se Američani nikakor ne bodo sprijaznili s situacijo, v kateri bi IS prevzela nadzor nad nafto.

Menijo, da je IS nemogoče premagati z zračnimi napadi in da bi bila potrebna kopenska ofenziva. V takem primeru bi morale ZDA zbrati koalicijo, ki bi bila pripravljena poslati vojake na krizna žarišča.