Po Sloveniji zagoreli kresovi, simboli delavcev

Prvomajske proslave in kresovanja, ki jih letos organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), so letos potekali pod skupnim sloganom #tvojsindikat. Z njim poudarjajo pomen sindikatov oziroma sindikalnega organiziranja, in sicer ne zgolj za življenje ter delo delavk in delavcev, temveč tudi za širšo družbo, je zapisano na spletni strani ZSSS.

"Sploh v letu 2024, ko v času izjemnih napetosti, negotovosti, kaj bo jutri, splošnega nezadovoljstva, različnih turbulenc, vojn, podnebnih sprememb, stavk, protestov ipd. sindikati ostajamo tisti del družbe, ki zagotavlja varnost, stabilnost in pomoč, ter hkrati organizacija, ki se tudi zavzema za družbo prihodnosti, kot si jo želimo vsi – varno, socialno, solidarno, pravično ...," so poudarili.

Pod okriljem ZSSS kresovanja potekajo na Ptuju, v Murski Soboti, Gornji Radgoni in Černelavcih. Osrednja prireditev pa bo tako kot vsako leto potekala na ljubljanskem Rožniku, kjer bodo kot slavnostni govorci zbrane nagovorili predsednica ZSSS Lidija Jerkič, predsednik Konfederacija sindikatov Slovenije (KSS) Pergam Jakob Počivavšek ter predsednica Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) in predstavnica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Alenka Potočnik.

'Rdeča nit upora in priborjenih pravic'

Jerkič je izpostavila tri praznike, ki jih obeležujemo konec aprila in v začetku maja, in sicer 20-letnica pridružitve EU, dan upora proti okupatorju in 1. maj. Predvsem slednja dva povezuje rdeča nit upora in priborjenih pravic. Kot je poudarila za STA, je bil boj za delavske pravice v preteklosti precej krvav, marsikje pa je tako še zdaj. Tako je bilo samo v Kolumbiji med letoma 1990 in 2010 umorjenih skoraj 4000 sindikalistov.

V Evropi po besedah Jerkič to medtem poteka nekoliko drugače, z zapostavljanjem, odpuščanjem in šikaniranjem sindikalnih zaupnikov ali pa drugih, ki si prizadevajo za pravice delavcev. "Opozoriti želim na to, da delavske pravice niso bile podarjene, ampak so bile priborjene, in to na zelo krvav način, z veliko žrtvami, in da je naša naloga, da jih na eni strani čuvamo, na drugi strani pa, da skušamo v svojih prizadevanjih doseči za delavce še več," je dejala. Ob tem je opozorila na problematiko prekarnih delavcev in izogibanja delovnopravni zakonodaji ter na razmislek o krajšem delovniku in poštenem plačilu.

Sindikat novinarjev Slovenije je tri leta del KSJS in je v konfederacijo prinesel tudi izzive socialnega dogovarjanja v zasebnih družbah, je dejala Potočnik. "Pravice delavcev bi morale biti zagotovljene povsod, kolektivno dogovarjanje o njih pa v interesu tako zaposlenih kot delodajalcev. In ko se država kot delodajalec javnih uslužbencev vsaj trudi pogajati s sindikati, je pri novinarjih in medijskih delavcih v zasebnih medijih to praviloma težava," je opozorila. Po njenih besedah država ne zna ali ne zmore odigrati svoje vloge pri ureditvi pogojev za neodvisno novinarstvo in njihove delavske pravice.

Ob tem je izpostavila povezavo med praznikom dela in dnevom svobode medijev, ki ga obeležujemo 3. maja. Spoštovanje pravic novinarjev in drugih delavcev v medijih, ki izhajajo iz dela, je po prepričanju Potočnik namreč neločljivo povezano s svobodo medijev.

Izzivi na področju prekarnosti in kršitev delavskih pravic

Počivavšek je prepričan, da v Sloveniji so razlogi za praznovanje 1. maja. "Smo edina evropska država, kjer minimalna plača že dosega prag dostojnosti, ki ga predpisuje evropska direktiva o dostojnih minimalnih plačah. Minimalna plača je 2,5-krat višja kot leta 2005, plače v zadnjih 20 letih so presegale inflacijo, po novem sklepamo kolektivne pogodbe, ki imajo najnižje osnovne plače višje od minimalne plače," je dejal. Za številne od teh zadev so po njegovem prepričanju zaslužni sindikati in sindikalna prizadevanja.

Po drugi strani pa so v Sloveniji še vedno izzivi, zlasti na področju prekarnosti in na področju kršitev delavskih pravic. Ti izzivi se porajajo predvsem v okoljih, ki niso sindikalno organizirana, kar po Počivavškovem mnenju kaže na to, da je potreba po delavskem organiziranju in pa po boju za delavske pravice še vedno še kako živa.

Prireditve na Rožniku naj bi se udeležil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki je sicer na družbenem omrežju zapisal, da je prvi maj opomin, da je srednji razred, s katerim se identificira večina Slovenk in Slovencev, nastal šele takrat, ko so si naši predniki priborili socialno državo, javno zdravstvo, pokojninski sistem, osemurni delavnik. "Pred tem je bil srednji razred v Evropi ozek, omejen na majhen krog privilegiranih, ostali pa so živeli v podobah revščine, ki je danes na srečo le še spomin na zbledelih slikah delavskega razreda 19. stoletja," je zapisal. Ob tem pa še, da je prvi maj praznik, ki vsako leto spomni, da evropski socialni model ni samoumeven.

Prvomajske prireditve ZSSS se bodo nadaljevale tudi v sredo, in sicer na Križni gori, Celjski koči, Lisci, Kremžarjevem vrhu in Debencu pri Mirni. Na letošnji 1. maj bo na Kongresnem trgu v Ljubljani potekal tudi delavski protest, ki ga pripravljajo v sindikatih Mladi plus in Zasuk, društvu Iskra in Centru za družbeno raziskovanje - Cedra. Potekal bo pod geslom Prvi maj delavstvu nazaj! in se bo predvidoma začel ob 16. uri.