'Boj za osemurni delovnik še ni končan'

Evropski parlament bo 17. decembra 2008 razpravljal o predlogu direktive o organizaciji delovnega časa, ki je bila sprejeta na Evropskem svetu v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevajo, da "evropski poslanci ne sprejmejo tega predloga, saj bi se s sprejetjem znižala raven doseženih pravic delavk in delavcev iz Evropske unije, kar bi se zgodilo prvič v njeni zgodovini," trdijo v Zvezi svobodnih sindikatov  Slovenije (ZSSS).

Direktiva po mnenju ZSSS krši principe pogodb o Evropski uniji, Listine o temeljnih pravicah in sodbe Evropskega sodišča. Sprejetje direktive bi pomenilo "veliko nevarnost za spreminjanje delovnopravne zakonodaje, odprlo pa bi tudi pogajanja o vseh kolektivnih pogodbah, tako na ravni dejavnosti kakor tudi na ravni posameznih podjetij".

Dušan Semolič je za 24ur.com poudaril, da so se danes sestali s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in mu predali svoje predloge glede direktive o delovnem času. "Za delavca bi to pomenilo več garanja in izkoriščanja s strani kapitalista. Tu so pritiski kapitala. Ko je bil čas ugodne konjukture, so že poskušali čim več iztisniti iz delavca," je poudaril Semolič.

Omenil je še, da obstaja velika možnost, da bi poslanci v Evropskem parlamentu zavrnili direktivo, pri tem, na kar so opozorili tudi Pahorja, pa lahko igra pomembno vlogo tudi slovenska vlada, ki se lahko "zavzame za naša stališča znotraj EU".

Fleksibilen delovni urnik

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije najbolj nasprotujejo možnosti podaljševanja tedenskega delovnega časa preko maksimalnih 48 ur, določenih v direktivi. Ta možnost vnaša predvsem to, da se bodo pojavili pritiski na delavce, ki se bodo morali z delodajalci pogoditi za daljši delovni teden.

Po mnenju ZSSS pa je skrb vzbujajoče to, "da ta rešitev omogoča delodajalcem, da na lahek način trajno uvedejo bolj fleksibilne urnike delovnega časa. Delodajalcem še omogoča, da zavrnejo kolektivno pogajanje o delovnem času ali celo ne priznajo sindikatov. Uvajanje 60-urnega ali celo 65-urnega maksimalnega delovnega tedna pa po našem mnenju utegne povzročiti, da se bo takšna ureditev v prihodnje štela za povsem sprejemljivo in normalno."

Poleg tega bi Evropski svet rad enostransko uvedel daljše in neprimerne delovne ure za številne delavce. Po mnenju ZSSS bi delodajalci na podlagi direktive od delavcev zahtevali, da bi lahko "delali do 78 ur tedensko, nekaj tednov ali celo mesecev zaporedoma, brez ustreznega počitka".

To pa bi seveda, kot opozarjajo sindikati, lahko imelo resne posledice za zdravje in varnost ljudi. Nova ureditev bi tudi negativno vplivala na usklajevanje delovnega in družinskega življenja delavcev. Nasprotujejo še temu, da se neaktivni del časa dežurstva ne upošteva kot delovni čas in da se ne upošteva pri izračunavanju dnevnih in tedenskih počitkov.

"V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevamo takšne delovne ure, ki bodo spoštovale zdravje in varnost pri delu. Zahtevamo tudi dostojno plačane delovne ure in boljše možnosti usklajevanja delovnega in družinskega življenja ter prostega časa," so še poudarili.

Na predsednika vlade Boruta Pahorja so še naslovili zahtevo, da podprejo rešitve, ki bodo odpravile možnost podaljševanja delovnega časa, poleg tega pa naj se sprejme rešitve, ki bodo prijazne delavcem in ki jim bodo dale "občutek, da so pomemben segment razvoja, ne pa da so samo številke, s katerimi upravlja delodajalec po svoji volji".

Kaj vse pomeni direktiva za delavca:

- podaljšanje delovnega tedna (na maksimalno 65 ur);
- spremembo zakona o delovnih razmerjih;
- spremembe kolektivnih pogodb;
- postopno odpravo 'stalne pripravljenosti na delo od doma', saj bo moral biti delavec v pripravljenosti na svojem delovnem mestu;
- pritisk delodajalcev na sindikat in na delavce za pridobitev soglasja k podaljšanju delovnega tedna;
- prisotnost na delovnem mestu več kot osem ur dnevno, čeprav plačilo za daljšo prisotnost v direktivi ni urejeno;
- podpiranje slabe organizacije dela in nesposobnosti vodilnih delavcev;
- manj prostega časa in časa za družinsko življenje.

GZS podpira sprejem direktive

Direktivo pa podpirajo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot so zapisali v sporočilu za javnost ta direktiva ''ne pomeni dodatnih obremenitev delavca v zasebnem sektorju''. ''GZS podpira sprejem novele direktive o določenih vidikih organizacije delovnega časa, saj uvaja fleksibilnost delovnega časa in ima vse varovalke za usklajevanje družinskega življenja in prostega časa z delovnim časom posameznika,'' so še zapisali.

Po mnenju GZS je bila namreč direktiva usklajena med državami članicami EU in v celoti upošteva javni interes. Sama direktiva neposrednega vpliva na urejanje delovnega časa v zasebnem sektorju v Sloveniji ne bo imela, daje pa možnosti za spremembe, so prepričani v GZS.

''V trenutnem obdobju gospodarske krize v Sloveniji na GZS ne vidimo potrebe po daljšanju delovnega časa v zasebnem sektorju, temveč se v gospodarstvu že pojavlja vprašanje krajšanja delovnega časa in s tem povezanih posledic,'' še pravijo v GZS.