Bohinjski župan verjame, da Janša pri črnih gradnjah lahko 'preseka gordijski vozel'

Bohinjski župan Franc Kramar, ki se zavzema za preklic uredbe, po kateri se v Triglavskem narodnem parku (TNP) rušijo črne gradnje, se je, potem ko je neuspešno iskal dialog s pristojnim ministrom, po pomoč obrnil še na premiera Janeza Janšo. Verjame, da premier lahko preseka gordijski vozel, preden bi z rušitvijo objektov nastala velika škoda.

Janšo je povabil v Bohinj, da bi skupaj našla rešitev za številne državljane, ki jih sporna uredba zadeva. Javni zavod TNP je namreč evidentiral 400 črnih gradenj. Gre za objekte, katerih legalizacija zaradi lege v parku ni bila mogoča. "Naši občani zaradi tega močno spreminjajo svoj mnenje o vrednotah TNP in bojim se, da bo prišlo do težje po spremembi zakona o parku," je opozoril Kramar.

"V hiši, ki je bila zgrajena leta 1964 in je bila vedno namenjena za stanovanje, živim od leta 1984, ko mi je država kot državnemu uslužbencu to stanovanje dodelila," je pojasnil Kuzmič, ki je kasneje hišo odkupil. Plačal je tudi depozit, ki naj bi omogočil legalizacijo hiše. To je bila po njegovem mnenju velika prevara in sedaj je njegova hiša obsojena na rušenje.

Ker je hiša že mesec dni brez elektrike, si pri razsvetljavi svojega domovanja pomaga z agregatom in akumulatorji. Ni pa Kuzmič edini Bohinjec, ki so prejeli odločbo za rušenje objekta, v katerem živi. Takih primerov je približno pet. "Ne vem, kam jih bomo nastanili, če bodo njihove hiše porušene. Občinskih stanovanj nimam in zagotovo bo nastal socialni problem," je povedal župan Kramar.

Sam še vedno upa, da bo prevladala zdrava pamet in objektov ne bodo rušili. Prepričan je, da je sedaj še čas, da se pripravi kakovosten zakon o črnih gradnjah in se zadeve sistemsko rešijo.

"Kot župan sem sicer svoje možnost izkoristil. Opozarjal sem, pisal in prosil. Prihodnji teden bom, če ne bo druge rešitve, vložil še predlog za presojo ustavnosti uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v TNP, po kateri se izvaja rušenje. Če bo treba, bo občina šla tudi na evropsko sodišče za človekove pravice in tako uporabila vsa pravna sredstva, da pomaga ljudem," je dejal Kramar.

Težave imajo tudi na Voglu

Težave imajo tudi na Voglu, kjer je za rušenje predviden prizidek okrepčevalnice Orlove glave, ki je bil zgrajen leta 1996. Družba Žičnice Vogel je leta 2009 objekt odkupila od zasebnice iz doline. Takrat je bil v pripravi tudi zakon o TNP, v okviru katerega bi morala vlada pripraviti državni lokacijski načrt za Vogel, ki bi omogočil legalizacijo tega objekta.

Vendar vlada sploh še ni začela pripravljati lokacijskega načrta za to območje, medtem pa inšpektorat načrtuje rušenje okrepčevalnice oziroma njenega prizidka. "Iz same odločbe sploh ni točno razvidno, kaj naj bi rušili. Pred kratkim smo prejeli le dopis, da moramo do konca avgusta porušiti," je povedal predsednik uprave Žičnic Vogel Boštjan Mencinger, ki tudi še upa na drugačno rešitev.

V Bohinju so prepričani, da imajo pri svojem prizadevanju širšo podporo javnosti. Pristojnim so posredovali peticijo za preklic uredbe iz leta 2002 s 600 podpisi. Kot je poudaril Kuzmič, pa je sedaj podpisov že skoraj 1500 in če se bodo začelo rušenje, potem lahko pričakujemo revolt.