Predlog je podprlo 30 poslank in poslancev, proti ministrovi razrešitvi pa jih je glasovalo 46 (79 navzočih). Nezaupnica in s tem razrešitev ministra pa bi bila izglasovana, če bi zanjo glasovala večina vseh poslank in poslancev, torej najmanj 46.
Interpelacijo so med drugim podprli tudi navzoči poslanci vladne SLS (razen enega, ki se je vzdržal), ob čemer se zastavlja vprašanje, ali to pomeni konec njihovega sodelovanja v vladi. Premier Anton Rop je namreč večkrat povedal, da bi podpora ljudske stranke kateri od interpelacij pomenila kršitev koalicijske pogodbe oz. da bi s tem SLS sama odstopila od koalicijske pogodbe.
Za razrešitev ministra je poleg poslancev SDS, NSi in SNS glasovalo tudi pet poslancev SLS (Franc Kangler, Janez Kramberger, Franci Rokavec, Stanislav Brenčič in Janez Podobnik; Jurij Malovrh pa se ni opredelil). Poleg njih sta za razrešitev ministra glasovala le še Igor Štemberger (SMS) in poslanec največje vladne stranke LDS Jožef Školč, ki je takšno odločitev med vrsticami napovedal že med razpravo.
Poslanke in poslanci so opoldne začeli z razpravo o interpelaciji zoper notranjega ministra Rada Bohinca. Seja državnega zbora naj bi sicer glede na predviden čas za razpravo trajala kar devet ur in pol.
Minister Bohinc je glede reševanja problematike izbrisanih je ponovil, da je interpelacija zaradi spoštovanja ustavnega reda oz. odločb ustavnega sodišča edinstvena v evropskem prostoru. Njeni predlagatelji po njegovem trdijo, da izbrisa sploh ni bilo, od njega pa zahtevajo, naj se odločb izbrisanim ne izdaja, čeprav to zahteva ustavno sodišče. Zavrnil je tudi očitke glede policijskega čolna in kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki je po njegovem prepričanju pomembno prispevalo k boljšim javnofinančnim razmeram in zniževanju inflacije. Poleg tega pa bi bilo s stroškovnega vidika oblikovanje več skladov manj ugodno. Očitke o neučinkovitem sistemu plač v javnem sektorju je označil za popolno zavajanje, saj je bil z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju prvič vzpostavljen enoten sistem za vse javne uslužbence.
Minister Bohinc izida glasovanja ni želel napovedovati, vendar je verejl, da bo večina poslancev podprla spoštovanje ustavnega reda in pravno državo.
Uvodoma je dopolnilno obrazložitev v imenu predlagateljev podal Mihael Brejc (SDS), nato pa je svoj odgovor na obtožbe iz interpelacije predstavil še interpelirani notranji minister. Po ministrovem zagovoru so svoja stališča predstavile poslanske skupine in nato še številni poslanci.
Interpelacijo je vložila skupina desetih poslancev SDS, ki ministru očitajo neustrezno izvrševanje osme točke odločbe ustavnega sodišča v zvezi z izbrisanimi prebivalci. Poleg tega naj bi pri nakupu policijskega čolna prišlo do oškodovanja državnega premoženja, pri ureditvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence do neustreznih in spornih rešitev, sistem plač v javnem sektorju naj bi bil neučinkovit, med drugim pa naj bi bil neustrezen tudi postopek reševanja pritožb zoper ravnanje policistov, menijo v SDS.
Podobnik: referendum nad ustavnim sodiščem!
Janez Podobnik (SLS) je danes v imenu poslanske skupine SLS napovedal, da bodo glasovali za nezaupnico ministru. Glavni razlog za takšno stališče pa je po njihovem mnenju neustrezno ravnanje ministra v primeru izvrševanja 8. točke odločbe ustavnega sodišča. Minister bi moral ravnati na podlagi zakona ali zakonitega predpisa, kar pa v primeru izdajanja odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja izbrisanim za nazaj ni storil.
Glede na to, da je državni zbor sprejel tehnični zakon, na podlagi katerega naj bi izbrisanim izdajali dopolnilne odločbe, bi moral minister počakati na uveljavitev zakona oz. v danem primeru na razplet referenduma.
Interpretacija, da bi bilo mogoče dopolnilne odločbe izbrisanim izdajati že na podlagi odločbe ustavnega sodišča, bi veljala le v primeru, trdi Podobnik, če državni zbor zakona ne bi sprejel. Referendum je sicer, tako Podobnik, najvišji način odločanja v demokraciji, katerega rezultate bi moralo upoštevati tudi ustavno sodišče.
Peterle: pri izbrisanih ne gre za človekove pravice
V imenu poslanske skupine NSi je Alojz Peterle med drugim poudaril, da gre pri vprašanju izbrisanih za revizijo slovenske osamosvojitve, ne pa za ksenofobijo in človekove pravice. Med drugim je poudaril, da bi se po vladnem razumevanju, ki ga uveljavlja v zakonih, lahko zgodilo, da bi dobili t.i. pravice za nazaj in odškodnine celo tisti, ki so stali na nasprotni strani in bi bili tako za boj proti Sloveniji še nagrajeni. Poleg tega vlada ni hotela predstaviti finančnih posledic zakona. Minister pa je začel brez dopolnilne odločbe izbrisanim izdajati brez zakonske podlage in mimo ustave ter si s tem "uzurpiral pristojnosti zakonodajalca".
Janša: Bohinc zanika samega sebe
Po mnenju Janeza Janše (SDS) pa to, da je minister ravnal narobe in protizakonito, dokazujejo besede samega ministra; najprej je namreč trdil, da je za izvršitev odločbe ustavnega sodišča potrebno sprejeti zakon, potem, ko je že začel z izdajanjem odločb izbrisanim neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča, pa trdi drugače. In nemogoče je, da je minister v obeh primerih ravnal zakonito, je povzel Janša.
SNS podpira interpelacijo
Za razrešitev ministra nameravajo glasovati tudi štirje poslanci nacionalne stranke, je napovedal Sašo Peče. Opozicijski poslanec meni, da delo ministra Bohinca Sloveniji ni v ponos. Ministra pa je tudi "obtožil", da je v začetku 90-ih nasprotoval osamosvojitvi Slovenije ter pozival ljudi k bojkotu plebiscita. Ob tem je povlekel vzporednice z aktualnim trenutkom, ko aktualna oblast prav tako državljanke in državljane poziva k neudeležbi na referendumu o tehničnem zakonu. Sicer pa je ministra obtožil tudi delovanja v škodo države, da želi očrniti in izničiti osamosvojitev, temu načrtu pa naj bi po poslančevih navedbah sledila vlada in večina v državnem zboru.
Bohinc zavrača očitke
Bohinc je v odgovoru na očitke iz interpelacije kot neresnične označil trditve, da je pri reševanju problematike izbrisanih prišlo do zlorabe ministrstva v politične namene. Notranje ministrstvo se je namreč trudilo vzpostaviti ustavno skladno stanje in izvršiti odločbo ustavnega sodišča. Po njegovem odgovornosti za nezakonit izbris ni mogoče naprtiti sedanji vladi in ministru, saj delujeta v skladu z omenjeno odločbo, in sicer zaradi spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države ter tudi zaradi ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti.
Tudi do oškodovanja državnega premoženja pri nakupu policijskega čolna in ogrožanja ustreznega nadzora nad slovenskimi teritorialnimi vodami in varovanja zunanjih meja EU po 1. maju 2004 po mnenju Bohinca ni prišlo. Med drugim zato, ker Slovenija z vstopom v EU še ne prevzema odgovornosti za varovanje zunanjih meja skupnosti. Prav tako po njegovem niso sporne rešitve na področju kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, saj ustanovitev enega zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada zanje ne pomeni ustvarjanja monopola. "To bi pomenilo monopol le v primeru, če na trgu ne bi že bile prisotne pokojninske družbe, ki že več let uspešno poslujejo na trgu dodatnih pokojninskih zavarovanj."
V zvezi z očitkom o domnevno neučinkovitem sistemu plač v javnem sektorju Bohinc poudarja, da je večina podzakonskih predpisov že sprejeta, drugi pa bodo sprejeti v zakonitem roku, do 15. maja. Zavrača tudi očitke o zamudi rokov pri pripravi zakonodaje iz programa dela vlade za leto 2003, saj je od decembra leta 2000 ministrstvo pripravilo 48 zakonov. V postopku reševanja pritožb zoper ravnanja policistov je poudarjena večja vloga "civilne družbe", zato je tudi ta očitek neutemeljen, med drugim pa je neutemeljena tudi trditev, da je minister politično zlorabil letošnjo prvo številko Slovenske uprave, katere tematski del je bil namenjen problematiki izbrisanih. Ta ima namreč svoj uredniški odbor in odgovorno urednico, je pojasnil minister Bohinc.
