Nepremičnine še neobdavčene

Ne samo fiasko finančnega ministra Franca Križaniča z novimi davčnimi razredi – podobno se lahko zgodi tudi z napovedmi o obdavčitvi nepremičnin, ki so letele predvsem na špekulante in premožnejše. "Na tiste primere, kjer imajo nekateri pet ali šest stanovanj ali parcel kot naložbo," je pojasnil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.

Natančnih podatkov, koliko je takšnih, še ni, a direktor Geodetske uprave Aleš Seliškar je potrdil – popis jih je zaznal. "Težko bi dal oceno, so pa zagotovo taki, ki imajo v svoji lasti zelo veliko stanovanj ali nepremičnin," pravi. Natančno koliko jih je, še ne more povedati: "Do tega podatka bi lahko prišli, seveda z določeno stopnjo zanesljivosti, ker je treba te podatke še predhodno preveriti s strani lastnikov." 

A za dokončanje baze podatkov vrednotenja nepremičnin in za informacijsko podporo baze bi potrebovali še osem milijonov evrov, pravi okoljski minister Karl Erjavec. "V okviru proračunske razprave vedno opozarjam ministra za finance, da je treba ob morebitni uvedbi davka na nepremičnine zagotoviti ta sredstva, da zagotovimo zelo natančno evidenco nepremičnin," je pojasnil. V nasprotnem primeru lahko uvedba davka na nepremičnine po ministrovem mnenju naredi velike težave in spore.

Od pridobitve sredstev do zaključka projekta naj bi trajalo eno leto. "Lastniki bodo prve ocene vrednosti nepremičnin dobili do poletja. Računamo, da bi te podatke morali dokončno obdelati v mesecu juliju," je še dejal Seliškar.

A če finančni minister misli resno s tem davkom polniti blagajno, je zdaj pri investiciji za zbiranje podatkov o zavezancih ne bi smel zapirati.

'Bogatejši morajo prispevati več v proračun'

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se zavzema za ponovno zvišanje obdavčitve najvišjih plač. "Vlada se mora odločiti, ali bo utrjevala socialno državo. Brez visoke davčne obremenitve najbogatejših ni socialne države," meni predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Ob nižjih prihodkih v proračun je prav, da Slovenija poleg izkoriščanja rezerv pri izdatkih države in učinkovitosti pri pobiranju davkov sledi evropskim državam pri načelu progresivnega obdavčenja – da morajo najbogatejši več prispevati v proračun, dodaja Semolič.

Najvišje plače naj bodo 50-odstotno obdavčene

Meni, da je pravi čas za razmislek o tem, da bi se ponovno šlo na obdavčitev najvišjih plač s 50-odstotno stopnjo. "Usmeritev, da najbogatejši sloj plača več, je prava odločitev," pravi Semolič, ki sicer ocenjuje, da je šla diskusija v zadnjih dneh ob predlogu petstopenjske dohodninske lestvice o "poveličevanju sloja bogatih, češ da je to velika ustvarjalna moč tega naroda" predaleč.

"Spoštovati je treba vse sloje ljudi v Sloveniji. Najbolj ustvarjalni so nujno potrebni, potreben pa je tudi srednji sloj, potrebni in koristni so tudi drugi," je dejal Semolič. Po njegovem mnenju strahovi, da bi ta sloj zaradi povišanja obdavčitve odšel v tujino, ne vzdržijo resne presoje. Prepričan pa je tudi, da niso bili zaradi znižanja najvišje stopnje s 50 na 41 odstotkov nič bolj ustvarjalni ter da to ni vplivalo na produktivnost in gospodarsko rast.

V ZSSS so prepričani, da zniževanje davkov objektivno pomeni zniževanje nekaterih pravic, ki so temelj socialne države. "Ko v proračunu zmanjka denarja, je prva alternativa zniževanje pravic," pravi Semolič.

Višji DDV bi prizadel najbolj 'občutljivi sloj'

Glede dviga davka na dodano vrednost (DDV) so v ZSSS zadržani, saj da bi bili na koncu najbolj prizadeti delavci z najnižjimi plačami, pri katerih je delež izdatkov, npr. za hrano, obleko, obutev, najvišji.

Vlada se mora odločiti, koga bo ščitila – ali ozko skupino najbogatejših ali veliko večino delavcev. "Če si bo pod pritiski z danes na jutri premišljala, ne bo dovolj kredibilen partner za dialog o davčnih spremembah," pravi Semolič.

Po navedbah izvršnega sekretarja za ekonomsko področje na ZSSS Ladislava Rožiča je v Sloveniji "30.000 ljudi tako bogatih, da je uspelo zrušiti dodatno obremenitev svojih plač", pri čemer da polovica dela v javnem sektorju – od poslancev, zdravnikov do univerzitetnih profesorjev. Rožič dodaja, da srednji sloj takšne obremenitve ne bo več zmogel. "Če vlada ne bo pristopila k uvedbi dodatne lestvice, bo srednji sloj uničen."