Vlada naj bi varčevala tudi pri zmanjšanju števila prostih dni. Kot smo že včeraj poročali, po neuradnih podatkih naj bi državljanom odvzeli dva prosta dneva, in sicer 2. januar in 2. maj. Neuradno v vladi razmišljajo, da bi delali že 2. maja letos.
V Sloveniji sicer trenutno delamo okoli 220 dni letno. Letos pa imamo predvidenih 14 dela prostih dni: 1. in 2. januar – novo leto, 8. februar – Prešernov dan, 8. april – velikonočna nedelja, 9. april – velikonočni ponedeljek, 27. april – dan upora proti okupatorju, 1. in 2. maj – praznik dela, 25. junij – dan državnosti, 15. avgust – praznik Marijinega vnebovzetja, 31. oktober – dan reformacije, 1. november – dan spomina na mrtve, 25. december – božič in 26. december – dan samostojnosti in enotnosti.
Privarčevali naj bi vsaj 80 mio evrov letno
Po mnenju podjetnika Iva Boscarola, ki je že pred leti predlagal ukinitev praznikov, bi država s takim ukrepom zagotovo prihranila. Po njegovih izračunih bi v proračunu pridobili vsaj 80 milijonov evrov na leto. Na urad vlade za komuniciranje smo že naslovili vprašanje, če imajo uradne izračune, koliko bi privarčevali s tem ukrepom. Na njihov odgovor še čakamo.
Praznik dela v večini držav praznujejo le en dan
Ob tem je treba spomniti, da v večini evropskih držav 2. januar in 2. maj nista dela prosta dneva. 1. maj je mednarodni praznik dela, ki pa ga v velikem številu držav praznujejo le en dan, pojasnjuje etnolog Janez Bogataj. Tradicija dvodnevnega praznovanje izvira še iz socialistične Jugoslavije. Kot pravi Bogataj, se je takrat več govorilo o delavskem razredu in zato je tudi ta praznik imel večjo težo. Recimo v Franciji praznujejo le en dan.
Bogataj pravi, da se mu zdi bolj smiselno obdržati 2. januar kot dela prost dan. "Gre za zaključek leta in ljudje se morajo poveseliti in sprostiti,“ meni. Tudi če vlada določi 2. januar za delovni dan, Bogataj meni, da ljudje ne bodo preveč učinkoviti. Prepričan je, da ljudje potrebujejo po vstopu v novo leto sprostitev in šele nato lahko "zavihajo rokave in se vrnejo na delovna mesta.“
Sicer pa Bogataj pravi, da moramo na praznike gledati iz dveh zornih kotov: ekonomsko birokratskega in duhovno sprostitvenega. "Zgodovina nas uči, da je funkcija praznikov uravnavanje ritma. Torej, da si ljudje ob enoličnem delu vzamejo predah,“ še pojasni Bogataj.
KOMENTARJI (591)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.