Prepoved paše in uporabe trave za krmo, seno in silažo, odsvetujejo tudi uživanje zelenjave in sadja

Uprava za varno hrano je danes predstavila rezultate analize vzorcev krme in solate po požaru v vrhniškem Kemisu. Vsi vzorci solate so skladni s predpisi, le en vzorec krme neposredno ob Kemisu ni, zato so inšpektorji v okolici Kemisa začasno prepovedali pašo in uporabo trave za krmljenje, sena in silaže, so povedali na srečanju s Vrhničani.

Po prvih ugotovitvah Jerneja Drofenika z Uprave za varno hrano je na prizadetem območju sto kmetijskih gospodarstev, večina kmetijske proizvodnje se nanaša na živinorejo, tržnih pridelovalcev zelenjave in sadja pa je v okolici Vrhnike malo. Živali se na prizadetem območju napajajo iz javnega omrežja, na lokalni tržnici pa niso prodajali živil s prizadetega območja.

Ključni razlog, zakaj rezultatov analize ni bilo prej, je bilo pomanjkanje podatkov, kaj natančno je v Kemisu gorelo. Zato niso mogli vedeti, katera onesnaževala ali nevarne snovi iskati v odvzetih vzorcih. Kot je povedal Jernej Drofenik, so vzorčili travo, solato in zemljo na kmetijskih površinah na območju, kjer je šel dim ob požaru.

Analizirali so pet vzorcev trave in dva vzorca solate, analiza petih vzorcev zemlje s kmetijskih površin pa še traja. Rezultati bodo znani v začetku prihodnjega tedna. Solato in travo je uprava za varno hrano vzorčila, ker sta to trenutno najbolj dostopna hrana in krma na prizadetem območju in ker imata vzorca glede na svojo maso največjo površino onesnaženja. Z analizo so v vzorcih hrane in krme iskali težke kovine, policiklične aromatske ogljikovodike, poliklorirane bifenile, diokside in furane ter pesticide.

Vzorec solate ob avtocesti je vseboval težke kovine pod mejno vrednostjo, dioksini in furani so sicer bili prisotni, a pod mejami, pesticidov pa niso našli. V vzorcu trave iz neposredne bližine pogorišča pa so našli nevarne dioksine in furane nad mejno vrednostjo. Inšpektorji so zato v okolici Kemisa, okoli neskladnega vzorca trave, v radiju 1600 metrov začasno prepovedali pašo in uporabo trave za krmljenje, sena in silaže. Dokler ne dobijo vseh rezultatov analiz, naj prebivalci sadja in zelenjave z vrtov na omenjenem območju ne uporabljajo.

Vsi ostali rezultati vzorcev trave pa so bili po do zdaj analiziranih parametrih skladni.

Glede atrazina, ki je v Sloveniji prepovedan od leta 2003 in ki so ga našli v potoku Tojnica, je Drofenik pojasnil, da je posledica spiranja snovi z mesta požara v potok. Pri spremljanju pesticidov v hrani in krmi ga na upravi za varno hrano niso določili že več kot 10 let. Je pa zelo obstojen v okolju, zato ga še vedno lahko najdemo v podzemnih vodah. Če bi atrazin zagorel, ga ne bi našli, saj razpade pri temperaturi nad 200 stopinjami Celzija, temperatura pri požaru pa lahko sega tudi do 2000 stopinj. Po besedah Drofenika je atrazin "zelo neustrezen za vodno okolje", saj prehaja v sedimente in se lahko tam zadrži dlje časa. Pri sanaciji Tojnice bo tako po njegovem mnenju treba odstraniti sedimentno plast.

Dioksini pa so organska snov in niso topni v vodi, ampak v maščobah. "Problem je zato običajno večji pri krmi kot pa pri hrani. Če se živali prehranjujejo s tem, se te snovi akumulirajo v maščobno tkivo živali in se izločajo v mleko," je še opozoril Drofenik.

Viviana Golja z NIJZ je dejala, da bodo prisotnost doksinov najverjetneje našli tudi v drugih vzorcih, zato odsvetujejo tudi igro otrok na travi. Zrak in pitna voda pa sta v redu, je poudarila Goljatova. 

Joško Knez z Arsa je odprl perečo temo, namreč da Kemis očitno naj ne bi upošteval odločb iz okoljevarstvenega dovoljenja, saj je prišlo do izlitja strupenih snovi v podtalnico, do česar pa ne bi smelo priti, če bi podjetje striktno upoštevalo omenjeno dovoljenje.  Arso bo od Kemisa zahteval, da bo na lastne stroške saniral škodo, ki jo je požar povzročil okolju. Dejal je tudi, da ne ve, ali sploh obstaja požarni oziroma evakuacijski načrt, tega bi moralo imeti podjetje. 

Nevenka Žvokelj z Inšpektorata RS za okolje in prostor je dejala, da so inšpektorji v zadnjih petih letih v Kemisu opravili 47 pregledov. Izrekli so določena opozorila za odpravo nepravilnosti, niso pa se dotikali načrta za požarno varnost. Takoj po požaru so inšpektorji opravili nadzor na terenu in izdali ustno odločbo Kemisu. To se izda takrat, je opozorila Žvokljeva, ko so ogrožena življenja ljudi in živali. 

Vrhničani ne zaupajo ugotovitvam o okoljskih vplivih požara v Kemisu

Občani Vrhnike ostajajo nezaupljivi do ugotovitev stroke o okoljskih vplivih nedavnega požara v podjetju Kemis. Temu je pritrdilo tudi srečanje občanov s predstavniki pristojnih služb. Iz občinstva je bilo slišati glasne očitke, da se država in stroka norčujeta iz občanov.

Predstavnikom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), agencije za okolje, uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter inšpektorata za okolje in prostor ni uspelo pomiriti okoli 400 občanov, ki so se zbrali v vrhniškem Cankarjevem domu. Med razburjenimi občani je prevladalo stališče, da je bila predstavitev "navadna farsa".

Iz občinstva je bilo najpogosteje slišati očitek, da so pristojne službe vzorčile hrano in krmo na območju, ki ni bilo najbolj pod udarom dima s požarišča. Občani so zahtevali, naj se predvsem razišče "linija od Kemisa proti Vrhniki". Jezno so izražali nezadovoljstvo, da rezultati vzorčenja prihajajo z zamudo in da so 11. dan po požaru še vedno nepopolni.

Največ razburjenja je izzvalo vprašanja enega od občanov, zakaj ni bilo izvedeno vzorčenje na številnih zelenjavnih vrtičkih, ki so na prizadetem območju, ter kdo bi ga moral opraviti. Nihče od predstavnikov pristojnih službi ni ponudil odgovora, ampak so se zapletli v pogovor, kdo je pravzaprav odgovoren. Občinstvo se je odzvalo s slabo voljo in posmehom.

V odgovoru na vprašanje, zakaj rezultati vzorčenja prihajajo z zamikom, je predstavnik uprave za varno hrano Jernej Drofenik kritiko usmeril proti odgovornim za koordinacijo ukrepov ob izrednih dogodkih, kot je obsežen požar. Po njegovih besedah je nemogoče pričakovati, da bi za koordinacijo poskrbela uprava za varno hrano ali sorodne službe.

Občani so brez izjeme znova zahtevali, naj se Kemisu prepove obratovanje na zdajšnji lokaciji. Glasne kritike so letele tudi na vodstvo vrhniške občine na čelu z županom Stojanom Jakinom. Zahtevali so, naj se pokliče na odgovornost tiste, ki bi morali na državni in lokalni ravni poskrbeti za koordinacijo zaščitnih ukrepov, a tega niso naredili.

Veliko slabe volje med občinstvom je izzvalo tudi dejstvo, da po njihovem mnenju nihče od sogovornikov iz pristojnih služb ni postregel s prepričljivim odgovor, do kod se razteza prizadeto območje. Vendarle pa je bilo slišati tudi nekaj pohval na račun stroke, ki se je po besedah ene od občank kljub izostanku koordinacije potrudila čim prej ugotoviti okoljske vplive požara.

Sicer so v vrhniškem podjetju za hranjenje in predelavo nevarnih odpadkov Kemis po navedbah vodstva podjetja na dan požara skladiščili 1402 ton odpadkov, od tega dobrih 948 ton nevarnih odpadkov. Od nevarnih odpadkov jih je zgorelo, ali pa jih je ogenj le oplazil, dobrih 456 ton. Med drugim so imeli v Kemisu skladiščeno tudi eno tono pesticidov.

Zaradi požara so lokalni prebivalci več dni tožili o dihalnih težavah, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa so ljudem zaradi onesnaženosti odsvetovali uživanje hrane z bližnjih vrtov in njiv. Pozneje se je izkazalo, da je bil najbolj onesnažen bližnji potok Tojnica. S požarom v Kemisu se še vedno ukvarja tudi policija, ki ugotavlja, zakaj je zagorelo.

Rezultati Uprave za jedrsko varnost

Z rezultati je že postregla Uprava za jedrsko varnost, ki je včeraj opravila indikativne meritve, s katerimi bi ugotovili prisotnost radioaktivnih snovi na območju podjetja za predelavo kemičnih odpadkov. Meritve niso pokazale povišanih ravni sevanja. Ugotovili so tudi, da se podjetje sicer ne ukvarja z zbiranjem odpadnih kovin, v katerih se občasno pojavijo izgubljeni viri sevanja. Na vhodu v podjetje je nameščen monitor radioaktivnosti, s katerim preventivno pregledajo vse pošiljke. Razen v enem primeru do sedaj z njim niso odkrili radioaktivnih snovi. Omenjeno pošiljko so zavrnili, so navedli v upravi.

Mikrobiolog Gorazd Pretnar: našli so tudi stiren, prav pri tem lahko pride do samovžiga

Mikrobiolog in okoljski aktivist Gorazd Pretnar je pojasnil, da kratkotrajna izpostavljenost organskim topilom lahko povzroči akutne toksične učinke, dolgotrajna pa kronične okvare organizma, saj so organska topila lahko teratogena, mutagena ali kancerogena, torej so lahko izjemno nevarna za zdravje ljudi in drugih živih bitij.

Opozoril je, da fluorokloroogljikovodiki, HCFC, HFC vplivajo na ozon, medtem ko transformatorji in kondenzatorji vsebujejo PCB. Ta ostaja v zemlji za vedno, enako kot DDT, ki se je uporabljal v 60. letih prejšnjega stoletja, gre pa za obstojno rakotvorno onesnažilo.

Po Pretnarjevih navedbah so v potoku kot v zemlji našli organsko spojino stiren. "Z veliko verjetnostjo je mogoče sumiti, da je ravno ravnanje z stirenom vzrok požara," trdi. Stiren lahko namreč sčasoma postane nestabilen, kar pomeni, da se med drugim lahko tvorijo organski peroksidi, ki povzročijo samovžig.

Pretnar je na podlagi podatkov "še bolj prepričan, da bi, kot je praksa v svetu, morali ob požaru evakuirati vse prebivalce Vrhnike, ne samo zaradi previdnosti, ampak vedoč, da bo njihovo zdravje okvarjeno". Posledice bodo vidne z leti, vzročnost pa bo zabrisana, posledično pa bo škoda težko iztožljiva, je še dejal.

Podatki o preliminarnih rezultatih analiz vod Tojnice in Ljubljanice vzorčenih dne 22. maja

Aktivnosti UVHVVR v zvezi s požarom v podjetju Kemis

Zaradi požara se obeta izredna seja DZ

Poslanci SDS, skupine nepovezanih poslancev ter poslanca Andrej Čuš (Nep) in Roberto Battelli (IMNS) so podpisali zahtevo za sklic izredne seje DZ v zvezi s požarom v Kemisu. Menijo namreč, da so se pristojni na požar odzvali prepozno in neustrezno, javnost pa je bila pomanjkljivo obveščena.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Danijel Krivec (SDS), je požar v Kemisu, ki ga predlagatelji izredne seje označujejo za okoljsko katastrofo, znova pokazal na slabo pripravljenost ali celo nepripravljenost pristojnih služb na takšne dogodke. To po Krivčevih besedah v državljanih "upravičeno vzbuja nelagodje in strah".

Kljub temu, da je od požara minilo že več kot teden dni, javnost po Krivčevih besedah še vedno ne ve točno, kaj je zagorelo, kakšna je škoda na okoliških pridelkih in podtalnici ter kako naj se obnašajo okoliški prebivalci. "Država, občina Vrhnika in Kemis so padli na izpitu," je poudaril Krivec.

Ocenil je, da varnostni predpisi očitno ne dosegajo svojega namena. Po njegovih besedah je zatajila tudi komunikacija, ki je v takšnih primerih ključnega pomena.