Interventni zakon sindikatom 'ne diši'

V torek je generalna sekretarka vlade Helena Kamnar v dopisu sindikatom pojasnila, da se resorji o spremenjeni vsebini zakona niso uspeli uskladiti, je povedal Štrukelj. Po njegovem mnenju so problemi, ki jih ima vlada s tem zakonom, znak nezmožnosti dogovora.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije je v svojem stališču o interventnem zakonu, ki ga predlaga vlada, ocenila, da vladna stran, ki opravlja le tekoče posle, ne more zagotoviti pogojev za resna in odgovorna usklajevanja interventnega zakona. Kot pravijo, bo šele po jutrišnji seji vlade jasno, kaj vlada v zakonu predlaga, v petek pa bi ga morali predložiti že v parlamentarno obravnavo in tako časa za usklajevanja ne bo, zato predsedstvo sindikata poziva vlado k umiku predloga interventnega zakona.

Kot je v pisni izjavi poudaril predsednik konfederacije Branimir Štrukelj, večina sindikata, ki zastopa 74.000 javnih uslužbencev in uslužbenk nasprotuje popolni zamrznitvi plač v javnem sektorju, saj so se uslužbenci po njihovih besedah že v preteklih letih odrekli 764 milijonov evrov pridobljenih veljavnih pravic. Kot poudarjajo, je treba rešitve iskati s socialnim dialogom, po katerem bo breme krize porazdeljeno enakomerno med prebivalstvo.

Predsedstvo konfederacije zavrača tudi predlagani dogovor na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leto 2012. Vlada po navedbah Štruklja ni upoštevala predlogov pogajalskih skupin sindikatov in ni ponudila ničesar razen omejitev, ki jih predlaga v zakonu, zato pogajanja o predlogu dogovora po besedah Štruklja niso več smiselna.

Vlada, ki opravlja tekoče posle, sindikatom javnega sektorja v torek ni poslala popravljenega predloga interventnega zakona, ampak le predlog dogovora, ki povzema bistvo sprva predlaganega zakona. Sindikati, združeni v konfederaciji, do tega dogovora še niso zavzeli enotnega stališča, ga pa danes usklajujejo. Je pa Štrukelj že v torek dejal, da je za Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture predlog dogovora nesprejemljiv.

Interventni zakon in predlog dogovora je v celoti zavrnil tudi Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije . "Prav danes moramo vladi tudi negativno odgovoriti na njihov predlog interventnega zakona ter predlog dogovora, ki so nam ga poslali v torek dopoldne. Želimo si delovati konstruktivno, zato smo vladi tudi priporočili, kje vidimo mehanizme, ki bi vsesplošno krizo lahko v veliki meri olajšali," je dejala predsednica sindikata Jelka Mlakar.

V sindikatu so prepričani, da v kriznih razmerah ne more biti izjem v nobeni skupini ljudi v slovenskem prostoru, zato bi morali zbrati politično voljo, tudi za to, da se vprašamo, kako je s pravosodnimi in državnimi funkcionarji. Mlakarjeva cilja predvsem na aktualne poslance, ministre in vse tiste nekdanje poslance ter ministre, ki se jim pravice za razliko od vseh drugih javnih uslužbencev niso okrnile niti v enem elementu.

Na vprašanje, kako bodo ravnali, če jim vlada ne bo prisluhnila, Mlakarjeva pravi, da bo odločitev o nadaljnjem ukrepanju padla na izredni seji republiškega odbora sindikata, odvisna pa je tudi od skupne odločitve konfederacije sindikatov javnega sektorja.
"Vse mehanizme imamo v svojih rokah, od že napovedanega zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum do vseh drugih mogočih sindikalnih poti. Stavka bo zagotovo zadnja možnost, saj se zavedamo, da medicinske sestre zelo težko opuščamo storitve za paciente, prav tako se zavedamo trenutnih razmer," je dejala Jelka Mlakar.

Že uveljavljena plačna reforma jih sicer ne bi smela prizadeti, saj so po besedah Mlakarjeve primerjalno gledano uspeli izpogajati dobršen dvig plač. Problem, ki je ob tem nastal, pa je izzval nezadovoljstvo pri medicinskih sestrah s srednješolsko izobrazbo, saj plačni sistem nagrajuje izobrazbeno raven, ne pa dejansko opravljenega dela. Sestre s srednješolsko izobrazbo v veliki meri opravljajo enako delo, zato se z razliko tudi do deset plačnih razredov ne morejo strinjati.

Kot je še dodala Mlakarjeva, je prav to njihov velik izziv za naprej, a so imeli v zadnjem času tudi nekaj smole. Ministrstvu za zdravje so namreč dvakrat predlagali sistemske rešitve, s katerimi se je strinjala tudi stroka zdravstvene nege. Prva možnost ni padla na plodna tla, druga pa je dobila konsenz vseh v državi in bi jo pred mesecem dni morala obravnavati vlada, ki pa je medtem zaradi politične krize postala neopravilna.