Bodo varnostniki lahko kmalu tudi detektivi?

Zasebne detektive je močno razjezil predlagani zakon o detektivski dejavnosti, ki po novem znižuje kriterije za pridobitev ustreznega dovoljenja za opravljanje njihovega dela. Sporočili so, da so sodelovali pri usklajevanju, nato pa so predstavniki vlade spreminjali že dogovorjene spremembe in jih zbornici podali le v vednost.

Tako naj bi se med usklajevanjem pogovarjali o dvigu potrebne izobrazbe na VII. stopnjo, se o tem tudi strinjali, nato pa je vlada podala predlog, da se kriterij zniža na V. stopnjo. "Govori se, da za spremembo stoji lobiranje varnostnih služb, kot sta Sintal, Varnost Maribor in druge," je dejal podpredsednik detektivske zbornice Jože Perko, ki dodaja, da bodo lahko po novem detektivsko dejavnost opravljale tudi varnostne službe. Po njegovih besedah bodo le-te zniževale standarde in tudi cene, zaradi katerih detektivi, ki se s tem ukvarjajo samostojno, ne bodo mogli preživeti.

Bo lahko detektiv kar vsak?

Sam je tudi prepričan, da se s tem ukinja detektivska družba in se popolnoma liberalizira to delo. Predlagano namreč pomeni, da se bodo z detektivsko dejavnostjo lahko ukvarjali vsi. "Tudi gospodarske družbe, ki so jih registrirale osebe brez javnega zaupanja, osebe, ki so včeraj prišle s prestajanja zaporne kazni ali osebe, ki so danes v kazenskem postopku, ki ne bodo državljani RS ali EU itd., le 'čistega' detektiva bodo morali zaposliti oz. še bolje, ga najti in narediti med sabo, kar glede na zahtevano izobrazbo ne bo težko," pravi Perko.

Hkrati tak ukrep po mnenju zbornice predstavlja tudi resno grožnjo, da se bo bistveno znižala kakovost storitev, ob tem pa naj bi bilo tudi več nezakonitih posegov v zasebnost. Perko meni, da detektivi v varnostnih službah ne bodo delovali po kodeksu poklicne etike, tenveč bodo delali, kot jim bo odredil šef. Ta bo zasledoval cilj čim višjega dobička, zato bo detektiva, ki nečesa iz moralnih razlogov ne bo želel opraviti, zamenjal z drugim.

Kaj pravi ministrstvo?

Zanimiv pa je odgovor notranjega ministrstva, ki je zapisalo, da so ga pri pripravi osnutka zakona gnala štiri bistvena izhodišča. Prvo se glasi, da lahko detektivsko dejavnost opravljajo le ustrezno preverjeni posamezniki, ki morajo biti glede na drugo izhodišče ustrezno usposobljeni. Tretje izhodišče pravi, da morajo imeti jasno opredeljene naloge in upravičenja, četrto pa, da lahko svoje naloge opravljajo le ob doslednem spoštovanju človekovih pravic. Hkrati dodajajo, da bo moral kandidat pred izpitom za detektive opraviti tudi obvezno usposabljanje. Sicer pa se bo lahko z detektivsko dejavnostjo ukvarjala vsaka pravna oseba, ki bo zaposlovala najmanj enega detektiva, ki bo vpisan v evidenco detektivov pri zbornici.

Informacije bi lahko zbirali tudi preko nadzornih kamer

V primeru, da bodo varnostne službe opravljale tudi detektivske dejavnosti, pa bi se lahko zgodilo, da bodo varnostne družbe obstoječe ali naknadno vgrajene sisteme za videonadzor, s katerimi varujejo številne objekte po Sloveniji, nenadzorovano uporabljale tudi za zbiranje informacij.

Perko je povedal, da v torek komisija DZ za državno ureditev predlagani zakon ni podprla, kar v zbornici pozdravljajo. Zdaj bodo svoje napore usmerili v to, da prepričajo večino poslancev, da gre za škodljiv zakon, ki bi ga bilo treba spremeniti.

Glede števila zasebnih detektivov pa Perko odgovarja, da se je v preteklosti zavzemal, da bi na pet odvetnikov, delal en detektiv. Trenutno je v Sloveniji le 81 zasebnih detektivov z licenco. A le 20 do 25 se jih preživlja izključno z detektivsko dejavnostjo. Perko pri tem pojasnjuje, da so skušali v zakon vpeljati tudi nekaj novih elementov. Želeli so uvesti detektivskega pomočnika, imeti večjo vlogo pri kaznivih dejanjih in povečati dostop do evidenc, predvsem o premoženju dolžnikov. Prav glede zadnjega so bili že dogovorjeni, a je bilo določilo v zadnjem trenutku umaknjeno iz predloga.

Zbornica je prepričana, da je sedanji zakon dovolj dober in rešuje bistvena vprašanja. "Trdimo namreč, da če nekaj postavljamo na novo, moramo najprej dokazati, da staro ni dobro. Ne zbornica, še manj pa država nima nobenih negativnih izkušenj z nekaterimi določbami, ki jih novi zakon povsem drugače ureja," pravi Perko.