Bodo vseeno ukinili manjše porodnišnice?

Odbor DZ za zdravstvo se je seznanil s strategijo razvoja in celostne ureditve ginekološko porodniške službe v Sloveniji do leta 2020. Ob tem ministrstvu za zdravje predlagajo, naj pri celostnem urejanju ginekološko porodniške službe upošteva potrebe in zadovoljstvo bolnic ter na osnovi javne razprave dopolni omenjeno strategijo.

Strokovna skupina ginekologov je na pobudo ministra za zdravje Dorjana Marušiča pripravila strategijo razvoja ginekološko porodniške stroke v Sloveniji do leta 2020. Po njej naj bi se v dežurno ginekološko službo vključili vsi ginekologi, ne le tisti, ki delajo v bolnišnicah.

Strategija predlaga organizacijo regijskih dežurnih centrov in uvedbo enotnih standardov merjenja kakovosti dela na ginekoloških oddelkih. Med ukrepi, ki jih niza strategija, je tudi predlog po združevanju tistih porodnišnic, kjer opravijo manj kot tri porode dnevno, z njim bližnjimi večjimi. Vse to bi po prepričanju stroke zagotovilo racionalnejše poslovanje in bolj varno oskrbo za porodnice.

Porodnišnica več, ne manj

Današnjo nujno sejo odbora je zahtevala poslanska skupina SDS. Poslanec omenjene stranke Branko Grims opozarja na političnost pobude o racionalizaciji organiziranosti ginekološko porodniške službe. Predlog je, kot pravi, sicer res pripravila stroka, vendar pa je omenjeno strokovno skupino imenoval minister za zdravje.

Na podlagi dogodka, ki ga je Grims opisal na današnji seji – o poškodbi novorojenca zaradi transporta v oddaljeno porodnišnico – pa meni, da bi bilo treba kvečjemu ustanoviti kakšno porodnišnico več, da bi lahko hitro pomagali ob morebitnih zapletih ob porodu, ne pa da se porodnišnična dejavnost centralizira.

Nekateri na seji so tudi podvomili v ustreznost statistik oziroma številk v strategiji, ki kažejo na kazalce kakovosti. Poslanka SD Julijana Bizjak Mlakar je pripravljavce strategije pozvala, naj dokažejo, da je od 800 do 900 porodov v eni porodnišnici nevarnih, 1200 letno pa že varnih.

Ali kot pravi poslanec SDS France Cukjati: "Ni dokazov, da je strokovnost v podeželskih porodnišnicah tako nizka, da bi jih bilo treba ukinjati. Ni niti podatkov, da je porod na podeželju dražji, da bi ga bilo treba ukinjati." Sploh pa je po Cukjatijevem mnenju "treba reči bobu bob – danes ne govorimo o združitvah, ampak ukinitvah porodnišnic" in črpanju kadrov iz podeželja v velike centre.

Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je prepričana, da 14 porodnišnic v Sloveniji ne bo moglo preživeti tako, da bodo opravljale vse dejavnosti. Kdor misli drugače, se po njenem mnenju slepi, razen če ima vrečo denarja, iz katere bi vse to financirali. Poslanka se tudi sprašuje, kako lahko finančno upravičimo to, da tri zdravstvene ekipe dnevno opravijo povprečno en porod.

Predstojnik ginekološko-porodnega oddelka v trboveljski bolnišnici Miroslav Jurca pa poudarja, da zdravnik v času dežurstva ne opravlja svojega dela samo v porodni sobi, pač pa dela tudi v ginekološki ambulanti, mamografski ambulanti itd. Po njegove mnenju ni razloga za zapiranje malih porodnišnic, če posluje finančno vzdržno, sploh pa če lokalnim prebivalcem nudi kakovostne zdravstvene storitve.