Bodo študentje tudi ob evropske štipendije?

Da na ljubljanski fakulteti za arhitekturo marsikaj ne teče tako, kot bi moralo, niso včerajšnje novice. Izkoriščanje študentov za delo v projektivnih birojih, pisanje člankov, pod katerimi se podpišejo profesorji, in celo za predavanje namesto njih – o spornih praksah so pred časom med drugim poročali tudi kolegi v rubriki Dejstva. Pogovor s študenti, ki iz strahu pred sistemskim in osebnim maščevanjem osebja fakultete želijo ostati anonimni (imena se hranijo v uredništvu), razkriva, da se zakoni in pravilniki, pa tudi zdravorazumski odnos do študentov zaobhaja tako rekoč na dnevni ravni.

Štipendija za osnovne potrebe bivanja

Študentje, ki se odločijo za mednarodno izmenjavo Erasmus, morajo, če želijo biti upravičeni do evropske štipendije, domov prinesti vsaj 20 kreditnih točk od 30, ki predstavljajo vrednost predmetov enega semestra. To navadno pomeni, da morajo v tujini opraviti vsaj tretjino predmetov letnika, ki ga preživljajo na izmenjavi. V nasprotnem primeru se finančno breme študija v tujini zanje občutno poveča, saj niso upravičeni do prejetja evropske štipendije, namenjene kritju osnovnih stroškov, povezanih z bivanjem in študijem v času izmenjave.

Bodo iz tuje malomarnosti ostali brez štipendije?

Profesor je izpit ali izdelek, ki je predmet ocenjevanja, dolžan oceniti in ocene vpisati najpozneje v 14 dneh od dne, ko je izpit potekal. Če profesor oziroma nosilec predmeta ocen ne vpiše pravočasno, se prav lahko zgodi, da študent kratko malo ostane brez štipendije. Kot vse kaže, se je to ponovno zgodilo na ljubljanski fakulteti za arhitekturo – za tuje študente, ki so pri dotičnem profesorju opravljali izbirni predmet, je upravičenost do prejetja štipendije zdaj resno vprašljiva. Profesor do datuma, ko se v tujini pridobljene kreditne točke preračunavajo v točke matične fakultete, na podlagi česar se ugotavlja, ali je študent upravičen do prejetja štipendije, ocen namreč ni vpisal. Za študente, ki so na izmenjavo v Slovenijo prišli z vseh koncev Evrope, to pomeni, da lahko povsem verjetno ostanejo vsak brez nekaj tisoč evrov sredstev, s katerimi naj bi si pokrili najosnovnejše izdatke za bivanje, prehrano in študijske potrebščine. V stik smo poskusili stopiti s koordinatorjem študentskih izmenjav na omenjeni fakulteti, a žal neuspešno.

'To je še dodaten udarec za ugled fakultete in univerze' 

Poudarimo – ne gre za bonus, temveč za štipendijo, ki jo v normalnih okoliščinah, če opravijo predpisano količino obveznosti, prejmejo vsi evropski študentje, ki se odločijo za izmenjavo Erasmus. Če ne po svoji krivdi, študentje brez sredstev lahko ostanejo zaradi malomarnosti profesorja oziroma nosilca predmeta, ki ocen bodisi ne vpiše pravočasno ali pa jih vpiše neustrezno. Da je to še dodaten udarec za ugled tako fakultete kot univerze, ne nazadnje pa tudi Slovenije kot študijske destinacije, se v pogovoru strinjajo vsi domači študentje omenjene ljubljanske fakultete. Ker so izmenjave številčno recipročne – posamezni univerzi si torej študente lahko izmenjujeta samo v enakem številu – tako ravnanje lahko navsezadnje povzroči, da posamezna fakulteta in univerza prejmeta slabšo oceno, to pa pomeni, da za marsikaterega slovenskega študenta, ki bi si obzorja rad razširil na tujem, kaj hitro zmanjka prostora. 

Fakulteta za arhitekturo, s predstavniki katere smo poskušali stopiti v stik takoj, ko smo od študentov izvedeli za neustaljeno ravnanje in posledice, povezane z njim, je nekaj dni pozneje v svoj bran poslala odgovor dekana izr. prof. dr. Mateja Blenkuša. "Pri predmetnem vnosu ocene v informacijski sistem fakultete v nobenem primeru ni šlo za malomarno ravnanje visokošolskega učitelja, temveč za skupen dogovor večje skupine študentov, da bodo na naknadno dodeljenem roku za oddajo vaje skušali prvotne slabše ocene vaje izboljšati." 

Plat zgodbe, ki jo potrjujejo vsi študentje, ki so z nami stopili v stik, je drugačna. Nobenega dogovora o zviševanju ocen ni bilo, pravijo, tako kot tudi nobenega naknadnega roka ne. Pojasnilo fakultete je še dodatno protislovno zato, ker študentje do predpisanega roka za svoje ocene sploh niso izvedeli, kaj šele, da bi se lahko odločili za njihovo zviševanje.

V odgovoru arhitekturne fakultete še beremo, da se moramo "zavedati, da je izvedba študija na daljavo povsem nova in kot taka velika preizkušnja," dodajajo pa še, da jim je žal, "da je pri tem prišlo do časovno zahtevnejše komunikacije med študentom, učiteljem in fakulteto, ter se za nastale nevšečnosti tudi na tem mestu opravičujemo."

Odgovor, v katerem dekan pojasnjuje domnevno uspešnost 20-letne tradicije mednarodnih študijskih izmenjav, položaja tujih študentov iz predmetne zadeve v ničemer ne spremeni. Četudi fakulteta nima neposrednega vpliva na roke tujih univerz, s katerimi si v okviru programa Erasmus izmenjuje študente, ti s poznim vpisom ocen niso mogli računati, da bi svojo matično fakulteto o zamudi lahko kakorkoli obvestili. Obenem so bile ocene prepozno vpisane tudi slovenskim študentom - namesto v 14 dneh šele več kot mesec po opravljanju izpita.