85 petkovih protestov, vmes pa še številni sredini. Skupni imenovalec vseh sta bila okrepljeno policijsko varstvo in visoki stroški Policije. "Ti stroški so kar precejšnji – če seštejete vse te tedne, gre ta škoda v milijon ali dva," pojasnjuje notranji minister Aleš Hojs. In stroške delovanja Policije, vključno s stroški popravila poškodovane policijske opreme, bi Hojs zdaj naložil organizatorjem protestov.
"Mi menimo, da ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi lahko država zahtevala od protestnikov, da povrnejo stroške varovanja," pa odgovarja Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije. Tam so prepričani, da večina protestov od marca lani ni bila organiziranih, ampak spontanih. Zakon pa da jasno ločuje organizatorje in pobudnike protestov. "Jaz mislim, da je vesoljna slovenska javnost seznanjena s tem, kdo so organizatorji," pojasnjuje Hojs. Nekaj več pomislekov glede tega vprašanja pa imajo očitno na državnem odvetništvu, kjer možnost tožb še preučujejo.
Po neuradnih informacijah Dnevnika naj bi se zatikalo prav pri vprašanju organizatorjev. V prvih zahtevkih notranjega ministrstva naj bi se največkrat pojavilo ime Jaše Jenulla. "Gre še za en očiten primer, kako vlada ne upošteva ustave in skuša na neprimeren način vplivati na preprečevanje protestov," na očitke odgovarja Jenull.
Jenullu so bili sicer v preteklosti že poslani nekateri računi za stroške protestov. "Poskušali so mi zaračunati najem ograj, ki jih jaz seveda nisem naročil niti si jih nisem želel tam," še razloži. "Očitno gre za zastraševanje, kar nikakor ne sodi v pravno državo," dogajanje komentira Podvršičeva.
Minister Hojs pa odgovarja: "Mislim, da je jasno, da stvari niso zastonj." Da je zdrava demokracija neprecenljiva in da so njen del tudi protesti, pa vztrajajo protestniki. Kljub možnosti tožb svojih shodov ne mislijo prekiniti.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.