Bodo sodišča postala netransparentna? 'To je nesprejemljiv korak nazaj'

Danes velja, da so vse pravnomočne sodbe javne. Do njih lahko vsak pride prek Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. A na ministrstvu za pravosodje so spisali nova pravila in v javno razpravo poslali sporni 117. člen zakona o sodstvu. Ta določa, da sodbe, ki ne bodo objavljene na spletu, ne štejejo za informacijo javnega značaja.

Po domače – javna bi bila z njim le peščica anonimiziranih sodb, za katere bi sami sodni uslužbenci presodili, da so pomembne za krepitev pravne varnosti ter zagotavljanje enotne sodne prakse.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je ob tem jasna, da je to nedopustno. "Predlog zakona o sodiščih žal bistveno odstopa od že doseženih standardov transparentnosti in ni v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Predvsem pa ne upošteva zavez Slovenije, ki jih je ta sprejela z ratifikacijo konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, tako imenovano konvencijo Tromso," pravi.

Spremembe zakona bi povzročile tudi, da podatki o opravljanju sodniške funkcije – od plač in ocen sodnikov do njihovih disciplinskih postopkov – ne bi bili več javni. "V primeru sprejema teh dikcij predloga zakona se bo sodna veja oblasti praktično v celoti zaprla za javnost. Tako glede sodb kot tudi glede samega statusa sodnikov, kar pa je v demokraciji nedopustno," meni Prelesnikova.

In kaj pravijo v sodstvu?

Na vrhovnem sodišču bodo zakonske spremembe obravnavali v prihodnjih dneh. "Lahko povem, da smo ta člen detektirali in da pripravljamo pripombe nanj. V katero smer bo šlo? Lahko povem le, da je vrhovno sodišče zainteresirano za transparentno delovanje," poudarja predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.

Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat pa napoveduje, da se bodo z ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan srečali v četrtek ter da se bodo pogovorili tudi o drugih spremembah, ki zadevajo zakona o sodiščih in o sodniški službi.

A kako so takšne spremembe sploh lahko znašle v zakonodajnem predlogu? Ministrica za pravosodje ob robu slovesnosti ob dnevu pravosodja priznava, da zakonske določbe niso dovolj jasne. Na vprašanje, ali gre pričakovati, da bo ministrstvo v nadaljnjem postopku vse te sporne člene črtalo, odgovarja: "Ne bo črtalo, bomo pa to zapisali na takšen način, da bo jasno, da mora biti javnost sodb zagotovljena, razen pri tistih izjemah, ki jih določa procesna zakonodaja."

Ker je načelo slovenskega ustavnega reda, da so sodbe javne, in ker naša država kot demokracija stremi k transparentnemu delu vseh vej oblasti, bodo sicer po naših informacijah v torek na ministrstvu dobili več zahtev po popolnem črtanju vseh spornih členov.