Erjavec: Izstopamo zaradi politike, ki jo izvaja Janša

Svet stranke DeSUS, ki ga sestavlja okoli 60 članov, je danes izglasoval predlog za izstop iz vladne koalicije in podprl strankinega predsednika Karla Erjavca pri kandidaturi za mandatarja morebitne nove vlade. Erjavec pričakuje, da bo odločitvam organov stranke sledila tudi poslanska skupina.

"Danes smo imeli sejo izvršnega odbora, kjer smo obravnavali vlogo stranke DeSUS v koaliciji," je uvodoma na novinarski konferenci po seji sporočil Erjavec. Na delo v koaliciji je bilo po njegovih besedah veliko pripomb. "Zlasti moti člane izvršnega odbora delovanje predsednika vlade. Večkrat sem povedal, da kar se tiče koalicijske pogodbe niti nimamo kakšnih večjih pripomb, problem so pa postopki, ki jih izvaja mimo koalicijske pogodbe. To se pravi - zlasti ko gre za ideološke teme, za posege v medije in druge podobne stvari," je navedel prvak stranke. Izvršni odbor je tako sprejel sklep, da z današnjim dnem stranka DeSUS izstopi iz koalicije.

Zaenkrat pa na pozicijah ostajata oba strankina ministra - minister za zdravje Tomaž Gantar in kmetijski minister Jože Podgoršek. Kot je dejal predsednik stranke DeSUS, je situacija namreč preveč resna, da bi - sploh zdravstveni minister - kar odšel. "Ne želimo, da bi minister kar odšel in predsednika vlade prepustil negotovosti," je zatrdil in dodal, da tehniko razreševanja ministrov tako prepuščajo predsedniku vlade Janezu Janši.

Medtem ko Podgoršek današnjih potez stranke ne komentira, pa je Gantar po zasedanju organov stranke ocenil, da je odločitev sveta DeSUS za izstop iz vladne koalicije logična glede na dogajanje na političnem področju. Sam bo minister, dokler bo premier ocenjeval, da lahko še kaj naredi oziroma dokler ne bo drugačne odločitve. Situacija je tako resna, da resor ne sme ostati brez nekoga, ki bo to delo delal naprej, pravi.

Statut stranke DeSUS, ki so ga spremenili in dopolnili letos januarja, sicer v 41. členu določa, da mora v primeru izstopa DeSUS iz vladne koalicije njen minister odstopiti. Če tega ne stori, mu preneha članstvo v stranki.

Kot je pojasnil Erjavec, sta se današnjih sej in odločanja udeležila poslanca Franc Jurša in Jurij Lep, ki sta tudi podprla odločitev o izstopu iz koalicije in njega za mandatarskega kandidata. Erjavec je napovedal, da se bo s poslansko skupino sešel v petek. Ob tem je dodal, da je poslanec Branko Simonovič že napovedal, da bo podprl in spoštoval odločitve organov stranke, podobno pa Erjavec pričakuje tudi od poslanca Ivana Hršaka. Predsednik DeSUS tako predpostavlja, da bo poslanska skupina ostala enotna in bo sledila vodstvu in organom stranke.

Izjema je poslanec Robert Polnar, glede katerega je izvršni odbor danes podprl pobudo, da se ga izključi iz stranke. To pristojnost in nalogo pa ima občinska organizacija Šentjur pri Celju, je pojasnil Erjavec, ki tako predvideva, da Polnar že v petek ali v začetku prihodnjega tedna ne bo več član stranke, s tem pa tudi pričakuje, da ne bo več član poslanske skupine.

Ob tem je Erjavec omenil tudi dogajanje v policiji in "velik pritisk na vse pomembne družbenem podsisteme". "Mi ne želimo orbanizacije Slovenije, avtokratskega sistema, mi ne želimo, da se ljudje bojijo, da morajo za burek plačevati ne vem kakšne kazni. Tudi zunanjepolitično želimo, da se Slovenija vrne na tako imenovani francosko-nemški vlak, in želimo, da smo v skupini jedrnih držav Evropske unije," je naštel predsednik DeSUS. Da lahko to dosežemo, po njegovem prepričanju potrebujemo drugo vlado.

Na vprašanje, kdaj pričakuje, da bo svojo odločitev glede morebitnega odhoda iz koalicije sprejela stranka SMC, je odgovoril, da je to stvar SMC. "Sedaj ni nobenega razloga več, da bi čakali na stranko DeSUS. Vi veste, da se obe stranki v tej vladi slabo počutita, morda se edino predsednik SMC dobro počuti v tej vladi," je dejal Erjavec, ki o prihodnosti ne želi špekulirati. "Zame je pomembno, da stranka DeSUS ni več soodgovorna za stanje v državi, zlasti ko govorimo o standardih demokratičnosti, zlasti ko govorimo o medijih, STA in podobnih zadevah," je še poudaril.

Dogajanje očitno budno spremlja tudi premier Janša, ki je v Kočevski Reki dejal, da bi "si želel, da bi si minister Gantar vzel več časa za delo na svojem resorju kot za rušenje vlade".

V stranki DeSUS je te dni sicer bilo precej napeto. Vrnitev Erjavca na čelo stranke je namreč pogrela težave, ki so se začele kuhati, ko je stranko vodila še Aleksandra Pivec, in med katerimi od zunanjih dejavnikov izstopa pritisk na stranko, da odreče podporo aktualni vladi in omogoči sestavo levosredinske vlade.

Glavno vprašanje zadnjih dni je tako bilo, ali bo Erjavcu poslance lastne stranke uspelo prepričati, da ga podprejo pri načrtu, da postane predsednik vlade, ki bi se ji pridružila tudi večina aktualne opozicije. Ta si pod kratico KUL prizadeva sestaviti novo vlado, ki bi Slovenijo popeljala iz krize, ki jo je povzročila globalna pandemija koronavirusne bolezni. In potem ko je – kot pravijo – Janševa vlada spopadanje z novim koronavirusom povsem zavozila.

S članicami KUL (LMŠ, SD, Levico in SAB) Erjavec že vse od vrnitve na čelo stranke DeSUS sestankuje o možnosti, da bi se jim pridružila tudi njegova stranka. KUL je sicer sprva za predsednika vlade predlagala ekonomista Jožeta P. Damijana, a se je, potem ko s tem predlogom niso prepričali nobene od koalicijskih strank, da zapusti Janševo vlado, to mesto pričelo nasmihati Erjavcu. Končne odločitve o mandatarskem kandidatu v KUL sicer še niso sprejeli, Erjavec, ki se v politiko vrača po premoru, potem ko je na zadnjih volitvah ostal pred vrati parlamenta in se nato poslovil še kot šef stranke, pa pravi, da je eden od kandidatov.

A zapletlo se je s poslanci – Erjavcu so se namreč po robi postavili štirje 'njegovi'. Pojavila se je tudi možnost, da bi uporni poslanci izstopili iz poslanske skupine in šli po svoje, če bi se organi stranke odločili, da DeSUS zapusti koalicijo. (Kar se je nazadnje tudi zgodilo, a sta – kot rečeno – Jurša in Lep vendarle podprla odločitev o izstopu iz koalicije, Simonovič pa je podporo napovedal.)

Predvidevanja so sicer kazala, da naj bi v takšni poslanski skupini nepovezanih poslancev bili sedanji vodja poslanske skupine DeSUS Jurša, Hršak, Simonovič in Polnar. Slednjemu je zaradi spornih izjav, ki so razjezile del stranke, grozila tudi izključitev iz stranke, ki so jo danes navsezadnje nato tudi sprejeli. Ostrojezični Polnar je med drugim po sestanku poslanske skupine z vodstvom stranke dejal, da je imel občutek, kot da gleda kakšen nadrealistični film, "pri katerem ne veš, ali je tisto, kar se dogaja glavnemu junaku, resnično ali se mu sanja". Poslanec DeSUS Jurij Lep pa je bil medtem ves čas že naklonjen odhodu iz Janševe koalicije.

Desusovi poslanci sicer v času Janševe vlade niso skrivali nezadovoljstva nad mnogimi premierjevimi potezami, še manj nad njegovimi spornimi objavami na družbenih omrežjih, vseeno pa naj bi donedavno še ocenjevali, da lahko v aktualni vladi precej dobro uveljavljajo interese stranke – morda bolje, kot jih bodo lahko v vladi KUL.

Nekaj nelagodja, ko gre za izstop, naj bi vzbujalo tudi dejstvo, da cilji KUL še niso dovolj definirani in usklajeni z željami poslancev stranke DeSUS.

Poleg tega je na kocki usoda stranke, ki je zaradi notranjih zdrah v času, ko jo je vodila Pivčeva, izgubila veliko podpore, podpora pa ji je padala že prej, kar je tudi vzrok za slabši volilni izid in to, da je Pivčeva stranko sploh prevzela.

Vprašanje je, kaj bi še ena taktična napaka pomenila za preživetje stranke, zato več njenih članov meni, da tako pomembnih odločitev ne gre sprejemati prehitro, saj so lahko prenagljene in vodijo v slab konec.

Del članstva, ki zagovarja združevanje s KUL, pa meni, da sodelovanje v Janševi vladi stranki škoduje, motijo ga ideološke razprave, ideološko približevanje vladam Poljske in Madžarske, napadi na medije ...

Po drugi strani pa je projekt KUL odvisen prav od stranke DeSUS in še kakšnega poslanca SMC. Potrebujejo namreč zadostno podporo konstruktivni nezaupnici aktualni vladi. V SMC sicer zatrjujejo, da so enotni, njihov vodja, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, pa meni, da je bolje dokončati aktualno zgodbo ali pa se odpraviti na predčasne volitve.