'Nesebično delamo preveč in prekomerno'

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je ministru za zdravje Dorjanu Marušiču predal sindikalni odgovor glede predlagane novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva prepolovitev plačila dežurstev. Za zdravnike je edino sprejemljivo umik predlaganega, kompromisa ni, pravi Kuštrin.

Kot pravijo v Fidesu, dokument, ki jim ga je posredovala vlada, ne prinaša nobenih novih informacij, ki jih ne bi vsebovala že sama novela. "Žalosti nas, da je vlada pripravljena pritiskati na zdravnike z namenom prihranka manj kot enega odstotka vseh sredstev, ki jih Slovenci namenjamo za zdravstvo.“

"Pričakujem, da bomo lahko nadaljevali na poti kompromisa, čeprav ta ne bo zadovoljil vseh," pa je po srečanju dejal minister Marušič. Vztrajati moramo, da zagotovimo vzdržen sistem. Velike rezerve so v reorganizaciji zdravstva, je še dodal.

"Naše stališče je čvrsto, argumentirano tako z organizacijskih, pravnih in ekonomskih vidikov. Imamo vso podporo naših članov in tudi nečlanov, podpisane izjave o nesoglasjih presegajo vsa pričakovanja – zbranih imamo preko 80 odstotkov izjav," pravi Kuštrin.

Fides: Zdravniški poklic je razvrednoten

Iz vladnih pojasnil izhaja, pravijo v Fidesu, da je zdravniški poklic razvrednoten do te mere, da lahko delo zdravnika primerjamo s tovarniškim strojem in preštevamo, koliko časa "je zdravnik v pogonu" in koliko časa je zdravnik "izklopljen“. "Zgroženi ugotavljamo, da želi vlada, ki terja kakovost zdravstvenega varstva, plačati produkcijo."

Kot poudarjajo, je "zdravniško nadurno delo izrazito naporno, stresno in odgovorno. Zahteva visoko izobrazbo in izkušenost. Delovne obremenitve, stres in odgovornost so v času nadurnega dela v obliki t. i. dežurstva bistveno večje od obremenitev v rednem delovnem času. Ob tem pa se zdravniki nadurnemu delu ne morejo odpovedati, saj delajo v izrazito deficitarnem poklicu. Vse to jasno zahteva precej višjo kompenzacijo kot za redno delo. Fides zato ne pristaja na kakršno koli zmanjševanje plačila za delo preko polnega delovnega časa ali delo v manj ugodnem delovnem času.“

"Sindikatu in zdravnikom namreč sporočate, da zdravniškega dela ne cenite. Zdravnike dojemate kot strošek, ne kot temeljne nosilce zdravstvene dejavnosti, ki skrbimo za zdravje državljanov. Zato sklepamo, da je za vse najbolje, da nadurno delo omejimo na zakonsko dovoljeno mejo. Tako bomo imeli slovenski zdravniki več časa za naše družine in povrnitev moči, vlada RS pa bo prihranila.“

Odpiranje kolektivne pogodbe?

Na vprašanje, kje je mogoče doseči kompromis, Marušič izpostavlja odpiranje kolektivne pogodbe. Tu bi lahko pripravili spremembe, v smislu reorganizacije ne le dežurne službe, ampak celotne zdravstvene službe, je dejal Marušič.

Glede možnosti odpiranja kolektivne pogodbe Kuštrin pravi, da imajo tudi zdravniki "nekaj stvari, ki bi jih v kolektivni pogodbi radi popravili, na primer standardi in normativi, vrednotenje nekaterih zdravniških poklicev, kot je družinski zdravnik, in še marsikaj".

"Lahko, da pogajanja bodo. Znova se potrjuje, da zdravniki in morda še kak poklic ne sodijo v sistem plač v javnem sektorju. Ta sistem je samoupravni sporazum o plačah, je tog, ne more nagrajevati bolj delovnih, onemogoča tudi vodenje in menim, da je treba vsaj zdravnike izvzeti iz tega sistema, morda tudi celoten zdravstveni sistem," je še dodal Kuštrin.

Danes je sicer Marušič ocenil, da je ena od točk razhajanja s sindikatom vprašanje standardiziranih dežurnih mest. "Sam jih vidim kot možen izhod; postaviti licencirane zdravnike in temu prilagoditi plačilo glede na zahtevnost teh mest," je pojasnil.

V zvezi s to idejo ministra Kuštrin pravi, da so dežurna mesta že zdaj plačana diferencirano glede na zahtevnost, ta standardizacija pa bi pomenila standardizacijo "na nižjem nivoju", torej bi bila nižje plačana kot sedaj, zato se s tem ne morejo strinjati.

Preklic nadurnega dela?

Zdravniki zato Fidesu množično oddajajo soglasja za preklic nadurnega dela. Preklici bodo stopili v veljavo 1. septembra, skupaj z novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. V Fidesu pa bodo še naprej opravljali vse aktivnosti in pogovore, ki bi lahko pripeljali do ustreznejše rešitve, so sporočili.

Minister sicer ocenjuje, da tudi množično umikanje soglasij za delo preko polnega delovnega časa pravzaprav v mnogih zavodih ne bi pomenilo nobenega pretresa, na primer v obeh univerzitetnih kliničnih centrih.

"V določeni skupini srednjih bolnišnic bi to lahko predstavljalo nekoliko večji problem, bistveno zahtevnejša pa bi bila reorganizacija v zelo majhnih bolnišnicah," pravi minister. Tako bi lahko umikanje soglasij privedlo do tega, kar minister že dolgo izpostavlja kot rešitev – povezovanje bolnišnic –, čeprav je najprej treba počakati na novo zakonodajo, pravi Marušič.