Poleg dviga DDV nas bodo udarili še višji prispevki za zdravstvo

Vlada namerava v okviru programa stabilnosti s 1. julijem zvišati splošno stopnjo DDV za dve odstotni točki, znižano za eno odstotno točko, pozneje pa naj bi uvedli še davek na nepremičnine, davek na prodajo loterijskih srečk, davek na sladke pijače, zvišali sodne takse, razširili prispevne osnove po načelu "vsak prihodek šteje" in ustavili zniževanje davka od dohodkov pravnih oseb.

Tokrat so se novinarji časnika Delo razpisali o novih in povišanih prispevkih za zdravstvo, s katerimi bi zapolnili luknjo v zdravstveni blagajni. Vlada namerava predlagati nove obdavčitve za zdravstvo, s katerimi naj bi bila zdravstvena blagajna bogatejša za 93 milijonov evrov. Minister za zdravstvo Tomaž Gantar med ukrepi, ki so novost, predlaga, da bi v zdravstveno blagajno plačevali poleg zaposlenih, ki mesečno v povprečju v zdravstveno blagajno prispevajo 200 evrov, tudi tisti, ki prejemajo avtorske honorarje. Več bodo plačevali tudi samostojni podjetniki, tisti s popoldansko obrtjo in samozavarovani, del zneska pa naj bi v blagajno prišlo z obdavčitvijo dividend in najemnin, a je ta del ukrepov še najbolj negotov.

Na ministrstvu za zdravstvo so pojasnili, da gre za delovno gradivo s petkovega sestanka. To so izhodišča, poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da to še ni zakon, da bi o teh številkah sploh razpravljali. Do danes zvečer imajo koalicijske stranke čas, da pošljejo pripombe na predloge, do petka pa bo nato ministrstvo ob upoštevanju vseh pripomb pripravilo osnutek, ki bo jasno pokazal, v katero smer namerava vlada.

Plačila po principu solidarnosti

Če se je do zdaj največ prispevkov v zdravstveno blagajno (ZZZS) steklo na račun tistih, ki so v delovnem razmerju in prejemajo plače, bi po sprejetju novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki naj bi bila kot intervencijski zakon sprejeta julija, več v blagajno prispevale tudi druge skupine prebivalcev.

Tisti z avtorskimi pogodbami bodo po novem zakonu, če bo sprejet, morali za zdravstvo plačati 6,56 odstotka od prejetega zneska. Na račun honorarcev naj bi se v ZZZS steklo 15 milijonov evrov na leto. Tisti, ki so samozavarovani in zdaj za zdravstveno varstvo plačujejo le 14 evrov na mesec, bodo po novem morali plačevati pavšal v višini 31,6 evra. S tem bi bila blagajna ZZZS bogatejša še za 15 milijonov evrov. Znesek za samostojne podjetnike in popoldanske podjetnike bo vezan na minimalno plačo. Samostojni podjetniki bodo namesto sedanjih 115 evrov (13,45 odstotka minimalne plače) za zdravstvo plačevali 172 evrov, kar je 13,45 odstotka od 1,5-kratnika minimalne plače. S tem bo v blagajni za okoli 45 milijonov evrov več denarja, ocenjuje vlada. Popoldanski obrtniki bodo po novem namesto 4 evrov plačevali 25 evrov. To naj bi v blagajno prineslo dodatnih 3,4 milijona evrov.

Kot poroča Delo, bodo nekoliko več za zdravstvo plačevali tudi kmetje in vrhunski športniki, česar do zdaj nismo poznali. Kmetje, ki plačujejo za zdravstvo glede na višino katastrskega dohodka, naj bi do zdaj plačevali zelo malo za zdravstvo, po novem pa naj bi bil ta znesek 42 evrov na mesec. Vrhunski športniki naj bi po novem namesto 14 evrov plačevali 31,6 evra na mesec. Takšnih vrhunskih športnikov je v Sloveniji zgolj 8.

Vlada zatrjuje, da so ukrepi nujni zaradi velike luknje v zdravstveni blagajni ter tudi zaradi povečanja solidarnosti. Zaenkrat je ukrepe potrdila zgolj koalicija na petkovem sestanku, a še ta je imela nekaj pripomb. Minister za zdravstvo je po sestanku že napovedal nekaj sprememb, najbolj negotovi pa so prispevki iz dividend in najemnin.

A ti dodatni prispevki ne bodo dovolj, da bi rešili zdravstveno blagajno. Zato naj bi del izdatkov ZZZS prenesli na splošni državni proračun, poroča Delo. Še posebej zneske za plačilo pripravništev, specializacij in terciarja 1.

OZS: Dvig prispevkov ni rešitev

Na OZS predlaganim obremenitvam nasprotujejo. Zavedajo se, da so ukrepi potrebni, a ne kot višji prispevki. Ti bodo najbolj po žepu udarili samostojne podjetnike, samozaposlene in honorarce, kar zagotovo ne bo pozitivno vplivalo na gospodarstvo. Ministra Gantarja, ki poudarja, da samostojni podjetniki premalo prispevajo v zdravstveno blagajno, na OZS pozivajo, naj s svojo ekipo strokovnjakov raje več naredi za racionalnejšo porabo obstoječega denarja v zdravstvu. Davčna svetovalka na OZS Božena Macarol poudarja, da je vse več samostojnih podjetnikov, ki težko plačujejo prispevke. Dvig osnove za plačevanje zdravstvenih prispevkov pa bi po besedah Macarolove povzročil še več neplačanih prispevkov in s tem še večjo nekonkurenčnost na trgu.

Nekateri opozarjajo predvsem na to, da ni pametno pri prispevkih izenačiti samostojnih podjetnikov in zaposlenih. Niso vsi s. p.-ji goljufivi, opozarjajo na OZS in dodajajo, da bodo zato najbolj na udaru tisti samozaposleni, ki so že tako v slabšem stanju od zaposlenih. To so praviloma tisti zaposleni, ki so bili v s. p. prisiljeni, da niso izgubili dela. Res pa je, da je kar precej takšnih samozaposlenih, pri katerih naj bi bili prispevki neupravičeno nizki predvsem na račun prikazovanja nižjih dohodkov oziroma dobičkov, kot pa so v resnici.