Bodo raziskovalci končno ustrezno plačani za trud, ki ga vlagajo v svoje delo?

Visokošolski sindikat Slovenije nasprotuje noveli Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) in podzakonskim aktom. Kot navajajo, z njim "vlada po hitrem postopku uvaja neposredno kršenje načela o enakem plačilu za enako delo ter ustvarja nova nedopustna plačna nesorazmerja zaposlenih v javnih organizacijah na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti." 

Na sindikatu trdijo, da 18. člen ZzrID širi možnost izplačevanja dvakratnika osnovne plače za raziskovalce na vse tiste javne zavode, ki imajo sklenjeno pogodbo za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti. Prav tako trdijo, da novela zakona širi nabor možnosti za višje plače s tržnih in različnih evropskih projektov še na 'posebne projekte nacionalnega značaja', financirane iz slovenskega proračuna, ki pa v zakonu niso opredeljeni niti okvirno, pač pa jih bo določil ministrov pravilnik.

Po mnenju sindikata želi s tem predlagalec zakona "ustreči apetitom akademske oblasti in zaobiti evropsko uredbo, ki izrecno določa, da plače za delo v evropskih projektih ne smejo presegati plač osebja v nacionalnih projektih". 

V sindikatu še navajajo, da pravilnik, ki ga prinaša novela zakona, določa umestitev raziskovalca v najvišji plačni razred znotraj delovnega mesta (napredovanje za do 10 plačnih razredov) in pomnožitev osnovne plače delavca s količnikom, ki lahko znaša tudi 2. "Posledično se bo lahko plača dveh raziskovalcev z enakim nazivom, ki v isti pisarni opravljata enako delo ali raziskujeta v istem laboratoriju, razlikovala za faktor 3," navajajo.

Ministrstvo očitke sindikata zavrača

Navedbe sindikata so za 24ur.com komentirali na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, kjer zanikajo trditve, da z novelo uvajajo nov način nagrajevanja. Kot pravijo, "je bil na podlagi široke in daljše obdobje trajajoče javne razprave stimulativen način nagrajevanja uveden že v veljavnem zakonu (64. člen)." Kot navajajo, novela zakona samo dodatno ureja področje 'nacionalne reference', kar bo omogočilo ustrezno implementacijo sistema. Na ministrstvu opozarjajo, da je nagrajevanje raziskovalcev "ena od šibkih točk slovenskega raziskovalnega sistema, ki preprečuje večjo privlačnost slovenskih raziskovalnih institucij". 

"Prepričani smo, da med raziskovalci obstajajo pomembne razlike, ne samo v mednarodno primerljivi odličnosti, temveč tudi v njihovi zmožnosti pridobivanja velikih mednarodnih projektov ali sodelovanja v njih. Menimo, da je delo v velikih mednarodnih projektih, kjer so pogoji dela in predvsem pogoji za pridobitev financiranja bistveno zahtevnejši od dela v domačem okolju. Že sedaj obstaja sistem, ko so raziskovalci financirani v okviru inštrumentov MSCA financiranj po enotni metodologiji Evropske komisije, upoštevajoč nacionalni korekcijski koeficient. V primeru takšnega financiranja so raziskovalci za čas in v deležu, kot sodelujejo na takšnem projektu, začasno izvzeti iz enotnega plačnega sistema," pojasnjujejo na ministrstvu.

Prav tako navajajo, da zakon določa samo največjo dovoljeno višino plače, hkrati pa napotuje tudi na pripravo pravil, ki bodo transparentno določila višino upravičenega nagrajevanja."Pravila morajo biti sprejeta in oblikovana na institucionalni ravni, skladno z njihovo zakonsko avtonomijo. Ministrstvo bo pri tem postavilo samo temeljni okvir, znotraj katerega naj se institucije gibajo pri določitvi sistema."

Očitke o diskriminaciji zavračajo, saj so prepričani, "da bi bilo diskriminatorno, če bi bil drugačen sistem nagrajevanja vzpostavljen za inštrumente, do katerih nimajo vsi raziskovalci dostopa pod enakimi pogoji, kar pa v konkretnem primeru ni res. Možnosti so pod enakimi pogoji odprte za vse raziskovalce in institucije."

Glede očitkov, da 18. člen širi možnost izplačevanja dvakratnika osnovne plače za raziskovalce na vse tiste javne zavode, ki imajo sklenjeno pogodbo za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti, na ministrstvu odgovarjajo, da so s tem v sistem vključili tudi raziskovalce iz institucij, ki v osnovi niso ustanovljene za opravljanje raziskovalne dejavnosti kot primarne dejavnosti, ampak vseeno opravljajo popolnoma enako raziskovalno dejavnost kot le-ta poteka na JRO. "S to spremembo zares omogočamo enako plačilo za enako delo, ki se ne razlikuje glede na institucijo," še pojasnjujejo.

Sindikat opozarja tudi pred financiranjem 'posebnih projektov nacionalnega značaja'. Glede tega na ministrstvu odgovarjajo, da je v zakonu vzpostavljena možnost za vzpostavitev t. i. nacionalne reference, ki je potrebna tudi za polno implementacijo sistema nagrajevanja na EU ravni. "Takšnih projektov trenutno ni in tudi v tej točki niso predvideni, glede njih pa bo pred kakršno koli implementacijo vzpostavljen proces izgradnje konsenza v skupnosti, kar bo na koncu prineslo odločitev ministra o tovrstnih projektih."

Novela ZZrID omogoča večji vpliv politike pri imenovanju vodstva agencije ARIS

Predsedniki in predsednice znanstvenih svetov pa opozarjajo še na eno nedopustnost, ki jo prinaša ZZrID. In sicer glede sprememb v upravljanju Javne agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS). Kot navajajo v pozivu, so v znanstveno-raziskovalni sferi pozdravili nedavno sprejetje tega zakona, ki je nastavilo ustrezna izhodišča za tehnološki in družbeni razvoj ter ustrezno vlogo znanosti v slovenski družbi. Opozarjajo pa, da je ključno, da so organi, ki odločajo o upravljanju znanosti, visoko kompetentni in da v njih sodelujejo najbolj sposobni posamezniki. "Ker gre za zahtevna mesta, kjer je edino možno merilo strokovna usposobljenost in visoka osebna integriteta posameznikov, se povsod v razvitem svetu na tem mestu omejuje vpliv politike. Takšna varovala so bila doslej denimo določila, da javne raziskovalne organizacije lahko vodijo le osebe z doktoratom znanosti in dokazanimi dosežki na tem področju," navajajo in dodajajo, da v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZrID te varovalke ni več, kar omogoča, da lahko politika, sedanje ali prihodnjih koalicij, na to odgovorno mesto postavi skoraj kogarkoli. 

"Tako odstopanje od uveljavljenih norm, ki veljajo v EU in drugih razvitih državah, s katerimi želimo tekmovati, upravičeno vzbuja skrb. Dodatno zaskrbljenost povzroča predlagana širitev Upravnega odbora Agencije za dva člana, s čimer bi pridobila vsakokratna politična elita še večjo vlogo pri odločanju o povsem strokovnih zadevah. Po tem predlogu bi imeli predstavniki JRO ter Rektorske konference le po enega predstavnika, kar je popolnoma neuravnoteženo v primerjavi s štirimi predlaganimi s strani ministrstev in dvema s strani Gospodarske zbornice. Prav tako se nam ne zdi modro, da v Inovacijskem svetu ni predviden predstavnik raziskovalcev, čeprav imamo v Sloveniji številne raziskovalce, ki so dosegli pomembne znanstvene preboje s prenosom v tehnologijo," še opozarjajo.