Bodo postopki res hitreje stekli?

Poslanci in poslanke so s 54 glasovi za in tremi glasovi proti sprejeli zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, s katerim bi določili učinkovita pravna sredstva za varstvo omenjene pravice. Z zakonom, ki se bo začel uporabljati s 1. januarjem 2007, želi vlada urediti oblike pravnih sredstev za pospešitev odločanja v sodnih postopkih.

Sodni zaostanki so velik problem, ki visi nad nami kot Demoklejev meč, je ob obravnavi zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v državnem zboru povedal pravosodni minister Lovro Šturm. Sodni zaostanki so sicer nastali med leti 1994 in 1996 zaradi po njegovem mnenju "slabo premišljene in zelo slabo izvedene reforme pravosodnega sistema". Izključno odgovornost za to nosi tedanja vlada in tedanji minister ter ministrica, ki so bili iz vrst LDS, je dodal Šturm.

Zakon ne predstavlja rešitve problema sodnih zaostankov v Sloveniji, je poudaril minister. To tudi ni njegov namen, saj se s tem ukvarja t. i. program Lukenda, je pojasnil. Glavni namen zakona je po besedah ministra omogočiti pospešitev sodnih postopkov ter zagotoviti pravico do zadoščenja.

Zakon, ki so ga sprejeli poslanci in poslanke, je ministrstvo pripravilo potem, ko Sodišče za človekove pravice iz Strasbourgu lansko leto jasno povedalo, da Slovenija na sistemski ravni ne zagotavlja sojenja v razumnem roku, in državi naložilo, da to popravi.

LDS: Pravosodne resorje so vodili ministri iz SLS in SKD

Zakon so pred sprejetjem podpirle vse koalicijske stranke SDS, NSi, SLS in DeSUS. Največja opozicijska stranka LDS pa je napovedala, da sprejemu zakona ne bo nasprotovala, vseeno pa ne sprejema odgovornosti za slabe posledice, ki jih bo zakon po njihovem mnenju "nedvomno povzročil", je povedala poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler. Nalaganje dodatnega dela sodiščem po njenem mnenju ne more pospešiti reševanja sodnih zadev. LDS sicer oporeka tudi sprejemanju zakona po nujnem postopku in zavrača pripisovanje odgovornosti za sodne zaostanke prejšnji vladi. Pravosodni resor v glavnem vodili ministri iz SLS in takratne SKD, sicer predhodnice današnje NSi, poudarja Beblerjeva.

Poslanec DeSUSa Vili Rezman pa je razpravi menil, da je glavni razlog za nastanek zakona ta, da država ne bi plačevala zelo visokih odškodnin. "Če je to temelji razlog, potem smo zgrešili," je bil prepričan Rezman. Podobnega mnenja je bil tudi poslanec SNS Sašo Peče. Žrtve zaradi sodnih zaostankov so namreč v tem primeru državljanke in državljani ter ne država, ki pa je v zadnjem času res postala plačnik za svoje pretekle grehe. Z vladno predstavitvijo zakona je bil relativno zadovoljen tudi poslanec SD Miran Potrč.