Medtem ko so Slovenijo te dni pretresli posnetki surovega ravnanja z malčki, pa so denimo v sosednji Italiji zadnja leta zabeležili več zgodb nasilja nad otroki v vrtcih, ki jih je razkrila policija tudi s pomočjo "skritih kamer", nameščenih v preiskovanih ustanovah. Naša policija skritega snemanja v takem primeru ne bi smela uporabiti. Kot primer, zagrožena kazen za zanemarjanje ali grobo ravnanje z otrokom je namreč največ tri leta zapora, slovenska zakonodaja pa določa, da lahko policija prikrite preiskovalne ukrepe uporablja le pri preiskovanju kaznivih dejanj, za katere je zagrožena kazen pet ali več let zapora.

"Video nadzor se lahko uvede v tistih situacijah, ko vsi drugi vzvodi odpovejo," je za POP TV pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Gre za primere prijav, na katere se inšpektorji ne bi odzvali. Da bi bili otroci in vzgojiteljice v vzgojnih ustanovah ves čas pod video nadzorom, pa je po besedah Prelesnikove "prevelik poseg". Poudarila je, da je dopustnost snemanja sicer odvisna od primera do primera. Snemanje je namreč dopustno, če presodimo, da je ogroženo življenje. Vzgojiteljica v zavodu Kengurujčki je tako ravnala pravilno, saj je s tem preprečila nadaljnje nedopustno početje, je dodala informacijska pooblaščenka.
Na vprašanje, ali bo posnetke iz zavoda Kengurujčki, ki jih je posnela vzgojiteljica, mogoče uporabiti na sodišču, so na GPU sicer odgovorili, da policija v okviru preiskave kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, svoje ugotovitve posreduje pristojnemu tožilstvu v obliki kazenske ovadbe oz. poročila, "odločitev o nadaljnjih postopkih in dokazih pa je v pristojnosti tožilcev".
Sodišče na podlagi sodne prakse v takšnih primerih presoja med pravico otrok do varnosti in pravico posameznika do zasebnosti. Snemanje brez vednosti in dovoljenja posameznika je namreč lahko nezakonito.
Policijo na leto obvestijo povprečno o dveh primerih, pri katerih je naznanitelj ocenil, da ravnanje zaposlenega v vzgojno-varstvenem zavodu do otrok ni bilo primerno. Kvalifikacija kaznivega dejanja je po navedbah GPU v takšnih primerih odvisna od tega, kako je bilo izvedeno kaznivo dejanje in kakšne posledice so nastale.
"Lahko gre za različna kazniva dejanja – npr. za zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, povzročitve telesnih poškodb ter kazniva dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost," so zapisali na GPU. Ob tem so opozorili, da policija preverja vsako prijavo ter jo obravnava v skladu z danimi pooblastili in s postopki, kot jih predvideva zakon o kazenskem postopku.
V okviru preiskovanja policija pridobiva informacije tudi od drugih organov, so še dodali na GPU.
V javnost so včeraj prišli posnetki iz zavoda Kengurujčki, iz katerih je razvidno neprimerno ravnanje z otroki, saj so jih prisilno umirjali in hranili. Dogajanje je posnela vzgojiteljica, katere opozorila so v zavodu naletela na gluha ušesa, zato je posnetke pokazala staršem in skupaj so podali prijavo na policijo. Sum surovega ravnanja zdaj preiskujeta policija in inšpektorat za šolstvo.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.