Poslanke in poslanci so s 74 glasovi za in enim proti sprejeli zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Vsa izplačila nad določeno višino od začetka tega leta do predvidoma konca leta 2010 bodo obdavčena z dodatnimi 49 odstotki.
Po zakonu, ki ga je predlagal poslanec Vili Trofenik iz Zares, bodo dodatno obdavčeni posamezniki, ki vodijo ali nadzorujejo podjetja, ki so deležna državnih pomoči za blaženje posledic krize. Davek v višini 49 odstotkov bo treba plačati na zneske nad določeno višino: pri plačah denimo tiste, ki presegajo 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25.000 evrov letno. Zakon bo veljal za dohodke, ki bodo izplačani v obdobju med letošnjim 1. januarjem ter koncem leta 2010 oz. do konca davčnega leta, v katerem se iztečejo poroštva in ukrepi za blažitev posledic finančne in gospodarske krize.
Poslanske skupine so zakonu napovedale podporo
Zakon je sicer že v drugem branju podprla večina poslancev, po tretjem branju pa so prav tako vse poslanske skupine napovedale podporo zakonu.
Vili Trofenik, ki je zakon predlagal, je zanikal očitke, da bi bil predlog v nasprotju z ustavo, ker je uvedba dodatnega davka predvidena že z letošnjim 1. januarjem. Retrogradnost davčne zakonodaje je izjemoma dopustna, če je to v javnem interesu, je dejal. Pravi, da bo zakon v času finančne krize omejil izplačila ekscesnih nagrad, tudi v podjetjih, ki so prejele državno pomoč.
Obravnavani zakon smiselno dopolnjuje že sprejete ukrepe vlade na področju omejevanja prejemkov poslovodstev in nadzornih organov, se je strinjala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar.
Predlog podpirajo tudi v SDS, bo pa po besedah Rada Likarja le delno pripomogel k temu, da si slabi menedžerji ne bi izplačevali pretiranih, mnogokrat tudi moralno spornih nagrad. S predlagateljem se v poslanski skupini SDS razhajajo le v postavljeni meji za obdavčenje z omenjenim davkom. Zato so vložili dopolnilo, po katerem bi bili dodatno obdavčeni vsi prejemki iz delovnega razmerja, ki presegajo plačo predsednika vlade.
Srečko Prijatelj (SNS) je menil, da bi morali takšen davek uvesti že prej, hkrati pa je vprašal, zakaj mora biti kratkoročne narave. "Mislim, da to ni rešitev za slovensko gospodarstvo," je dejal in dodal, da bi se moral zgoditi tudi kakšen sodni pregon predvsem tistih, ki manipulirajo z javnimi financami.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.