Neuradno: ustavni sodniki bodo nepremičninski zakon zadržali za eno leto

V petek ob 11.30 bo jasna usoda enega od ključnih javnofinančnih ukrepov v državi – davka na nepremičnine. Ustavno sodišče bo namreč razglasilo odločitev o njegovi skladnosti z ustavo.

Po neuradnih informacijah, ki so jih objavili v oddaji 24UR, naj bi nepremičninski zakon v celoti zadržali za obdobje enega leta. Kar pomeni, da takšen, kot je spisan, v celoti ni veljaven. 

Devet ustavnih sodnikov naj bi tako pretehtalo, ker davčna osnova, na podlagi katere je določen zakon, ni zapisana v zakonu, ampak v metodologiji geodetske uprave (Gurs), so še poročali.  

Možnosti je več

Kakšne možnosti imajo oziroma so imeli ustavni sodniki? Lahko ugotovijo neustavnost zakona ter vladi in državnemu zboru naložijo, da v določenem roku, običajno gre za leto dni, neustavnost odpravita. Lahko pa varuhi ustave razveljavijo določene člene ali pa kar celoten zakon.

Kot je pojasnil ustavni pravnik Erik Kerševan, je zakon o davku na nepremičnine tako kratek in medsebojno povezan, da bi že razveljavitev nekaj členov lahko celoten zakon naredila za brezpredmetnega.

Kerševan na podlagi nekaterih preteklih primerov dopušča tudi možnost, da bi ustavni sodniki v primeru razveljavitve zakona za določeno prehodno obdobje določili način izvrševanja pravnega reda na področju, ki ga pokriva zakon. Lahko bi na primer določili, da do oblikovanja nove zakonske ureditve davka na nepremičnine veljajo dajatve, ki jih novi davek nadomešča. Gre za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje, nadomestilo za uporabo gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti.

Poslanci sprejeli spremembe

Od odločitve ustavnega sodišča bo odvisna tudi nadaljnja pot novele zakona o davku na nepremičnine, o kateri so poslanci glasovali nocoj.

Ta uvaja nekatere spremembe. Za vse stanovanjske nepremičnine, ne glede na rezidenčnost, stopnjo davka določa pri 0,15 odstotka, presečni datum za odmero davka pa premika na 1. maj. Tako bodo imeli lastniki mesec dni več časa za urejanje podatkov. Rok za izdajo davčnih odločb se zamika za poldrugi mesec, na 15. julij, s čimer se premikajo tudi roki za plačilo davka v letošnjem letu. Državni zbor je sprejel tudi  dopolnilo poslanskih skupin koalicije, da se za poslovne in industrijske nepremičnine in zemljišča za te namene, izjema so energetske, davčna stopnja zniža z zdajšnjih 0,75 odstotka na 0,59 odstotka.

Bo delo poslancev že jutri šlo v nič?

Če bo ustavno sodišče zgolj ugotovilo neustavnost zakona in naložilo njeno odpravo, bo novela po sprejemu lahko sicer začela veljati, a bo njena vsebina v konfliktu z odločitvijo ustavnega sodišča, zakon pa bo treba v vsakem primeru še enkrat popraviti. 

Če pa se ustavni sodniki odločijo za razveljavitev zakona, potem ima ta odločitev takojšnji učinek in zakona, ki bi se lahko dopolnjeval, ni več. Novela bi bila tako brezpredmetna, je še pojasnil Kerševan. Sprejemanje zakonske novele v državnem zboru tik pred izrekom odločitve ustavnih sodnikov se mu tako zdi nedostojno. Podobno je že v sredo opozarjala tudi opozicija.

Kar sedem zahtev za oceno ustavnosti

Ustavno sodišče je prejelo sedem zahtev za presojo ustavnosti zakona o davku na nepremičnine, katerega uvedba je v javnosti povzročila veliko razburjenja in nasprotovanja.