V Policijskem sindikatu Slovenije, ki ga vodi Radivoj Uroševič, o podpisovanju sporazuma še niso odločali, so pa pri organih sindikata in med člani preverili mnenje, ki je trenutno odklonilno. Policisti namreč menijo, da je razkorak med stavkovnimi zahtevami policistov in izkupičkom pogajanj še vedno prevelik.
Uroševičev sindikat bi se, če bi dobil povabilo, zato vrnil na pogajanja z ministrom Andrejem Vizjakom. Prav zato bodo do prihodnjega tedna tudi oblikovali pogajalska izhodišča za morebitna nova pogajanja, saj kot pravi Uroševič, ne gre za eno samo točko, ki v ponujenem sporazumu ni po meri policistov, ampak za celoten sporazum. Količina denarja za policiste pa menda ni edini vir nezadovoljstva.
Prvi mož Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je za 24UR OB ENIH dejal, da predlaganega sporazuma med policijskima sindikatoma in vlado še vedno ne podpirajo. Pojasnil je, da so vložili vse napore, da bi našli rešitev, ki bi bila še sprejemljiva, vendar pa so leta nezaupanja pripeljala do situacije, ko članstvo ne želi sprejeti takšnih pogojev. Dodal je, da razume, da določenih stvari ne morejo sprejeti. V naslednjih dneh pa bodo vložili napore v to, da bi dosegli dogovor, ki bi bil sprejemljiv za članstvo. Poudaril je, da so njihove zahteve popolnoma legitimne, o referendumu in morebitnem umiku pa ni želel špekulirati.
Sporne točke sporazuma, s katerimi se policisti niso strinjali, se po njegovih besedah sicer skrivajo v ozadju in so povezane z neuresničenimi dogovori iz preteklosti. Med te sodi tudi implementacija višješolskega sistema v policijske vrste, saj ti opravljajo tako zahtevna dela, da je za ta poklic že predpisana višješolska izobrazba, kar pa je treba urediti tudi v praksi.
"Ob tem so bili policisti, ne le pri plačah, pač pa tudi pri opremi in kakovosti delovnih pogojev vedno prikrajšani ter, tako kot je rekel tudi generalni direktor, prejemali drobtinice. Zdaj je tega dovolj," meni Petrović.
Zaradi zapletov v četrtek referendumska pobuda ni bila umaknjena in se je danes začelo zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je kot glavni pogajalec dejal, da ga je to presenetilo.
"Da, to me je presenetilo, tudi zato, ker sta oba policijska sindikata pred začetkom pogajanj izjavila, da imata vsa pooblastila za podpis sporazuma. Po pogajanjih se je izkazalo, da ni tako. Težko se je pogajati, če tisti, ki se na drugi strani pogaja, nima opore v tistih, ki jih zastopa," je ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani menil minister.
"Mi smo v sredo zvečer z obema policijskima sindikatoma parafirali sporazum, kar pomeni, da smo pogajalci obeh sindikatov in vlade uskladili tekst in vsebino sporazuma," je spomnil Vizjak.
Dodal je, da sta tedaj oba policijska sindikata izrazila željo, da sporazum verificirata na svojih organih in da se vlada zaveže k njegovi izvršitvi, saj so imeli policisti "v preteklih mandatih tudi določene sporazume, ki se niso izvršili".
Vlada je po Vizjakovih besedah za podpis obligacijskega dela kolektivne pogodbe za policiste pooblastila notranjega ministra Vinka Gorenaka. "Vlada je naredila vse, kar je lahko, zdaj pa pričakujemo uradno stališče obeh policijskih sindikatov," je dejal minister.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če policisti ne bodo popustili, je odgovoril, da se bo nadaljevalo zbiranje podpisov za razpis referenduma.
"Upam na modrost slovenskih državljanov, da bodo spoštovali večinski dogovor s sindikati v javnem sektorju, torej dogovor z 90 odstotki ljudi, ki jih zastopajo sindikati, ki so pristali na podpis. To je dovoljšnje jamstvo, da je dogovor dober," je poudaril Vizjak.
Po njegovih besedah se sicer zdaj postavlja resno vprašanje, ali bo Slovenija "talec zdaj enega, jutri drugega sindikata in se bomo zapletali iz referenduma v referendum". "Če bomo pristali na to logiko, je to začetek konca te države," je posvaril.
"Pričakujem, da se bodo strasti pomirile," je dejal in dodal, da je v četrtek govoril z vodjema obeh sindikatov. Dobil je občutek, da gre pri njunih članih za nerazumevanje, kaj jim sporazum prinaša, in da bo danes veliko naporov usmerjenih prav v informiranje članstva. "Mislim, da sporazum članom prinaša precej tistega, kar pričakujejo," je opozoril.
Se je pa tudi Vizjak s policisti še pripravljen pogajati. Časa za dogovor sicer po Vizjakovi oceni več ni veliko. Kot je pojasnil, je zadnji rok do konca maja, kar bi omogočilo, da bi zakon začel veljati s 1. junijem. O tem, kdaj se bodo naslednjič dobili s sindikati, če se sploh bodo, pa se bodo še dogovorili.
Predsednik vlade Janez Janša pa je po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem dejal, da je paket ukrepov za uravnoteženje javnih financ preveč pomemben, da bi padel.
Predsednik vlade zato pravi, da vlada ne potrebuje rezervnega scenarija za primer, da bodo policisti izpeljali svojo pobudo o razpisu referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ.
Janša še meni, da paket, ki je po njegovih besedah uravnotežen in v največji možni meri pravičen, v zadnjem času v javnosti uživa večinsko podporo, zato je prepričan, da bo paket v vsakem primeru uveljavljen.
Po Janševem prepričanju je v Sloveniji minil čas, ko se je razmišljalo, da ni treba storiti ničesar in da je moč prevedriti trenutno krizo. Prav v tej spremembi javnega mnenja vidi glavni napredek v zadnjem času.
"Bilo bi pošteno, da se na enak način reši tudi ostale tovrstne probleme"
Dogajanje so komentirali tudi nekateri sindikalni predstavniki. Sekretar Sindikata carinikov Slovenije in nekdanji vodja ene izmed pogajalskih skupin javnega sektorja Dušan Miščevič je menil, da je zaplet pričakovan.
Glede na to, da je vlada za policiste našla določene rešitve, je ocenil, da je nekaj denarja še na razpolago. "Bilo bi pošteno, da se na enak način reši tudi ostale tovrstne probleme v javnem sektorju," je poudaril.
Dodal je, da (sicer še nepotrjeni) sporazum med policisti in vlado, če predstavlja prvo znamenje, da se bo urejalo odprta vprašanja, pozdravlja.
Štrukelj: Vlada je zahteve policistov predolgo zanemarjala
"Po moji presoji ima vlada vso odgovornost, da se dogovori s policijskima sindikatoma, saj dolgo, predolgo časa ni slišala zahtev policistov. Njihove zahteve je zanemarjala in ignorirala dolge mesece," pa je opozoril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
Prepričan je, da morajo pogajanja, če organi sindikatov ne bodo potrdili dogovora vodstva in vlade, teči naprej in pripeljati do boljšega sporazuma.
Štrukelj je ocenil še, da se dogovor s policisti v sedanji obliki ne dotika plač. V zvezi z vladnimi finančnimi rezervami pa je dejal, da so, če drži novica o nakupu brezpilotnih vojaških letal, precej velike. Če informacija o nakupu ni "raca", je to pretresljivo, je sklenil.
KOMENTARJI (836)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.