Bodo o 'butalskem členu' presojali ustavni sodniki?

V Sindikatu občinskih redarjev Slovenije pozivajo k razveljavitvi Odloka o varstvu javnega reda in miru v Občini Log - Dragomer. V nasprotnem primeru bodo šli na ustavno sodišče.

V sporočilu za javnost so zapisali, da so "tako kot laična in strokovna javnost zgroženi nad vsebino kot tudi pravno korektnostjo odloka". V sindikatu, kjer zastopajo interese članstva, takšnemu odloku nasprotujejo, "ker morajo naši člani takšen sporen občinski odlok izvajati, kar prinaša negativne posledice".

Po njihovem mnenju bi ga morali razveljaviti v delu, ki pomeni kršitev zakonov, predvsem zakona o varstvu javnega reda in miru ter ustave. "Odlok je pravno, vsebinsko in moralno sporen, ker presega meje dopustnega urejanja, ni usklajen z drugimi predpisi in je na spornem delu v nasprotju tudi z moralo." Ocenjujejo, da je odlok sporen, saj ureja prekrške, ki jih že ureja zakon o javnem redu in miru, in zanje predpisuje različne globe.

Dodajajo, da zaradi prekrška ne morejo preganjati kršitelja "butalskega člena", ki v naselju ne dovoli na prostem psa ali druge živali, ki z laježem oziroma oglašanjem moti občane pri počitku med 22. in 6. uro. Opozarjajo, da se ustvarja neenakost pred zakonom, saj je lahko nekdo za vsebinsko in pravno isti prekršek različno kaznovan ne zaradi teže prekrška, ampak organa, ki bo prekršek zaznal in ga sankcioniral.

Določba "v naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa ali druge živali, ki s svojim laježem oziroma oglašanjem moti občane pri počitku med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj", je po njihovem mnenju nezakonita zaradi več razlogov. "Prekršek se lahko stori z naklepom ali malomarnostjo. Iz dikcije tega člena in vsebine storjenega prekrška je jasno, da takšen prekršek ne more biti storjen naklepoma, niti iz malomarnosti, ker ni nobene vzročne povezave z ravnanjem posameznika in hrupom, ki jo povzroča žival – lajež, mukanje, kokodakanje, kikirikanje in podobno. Povedano drugače, žival se oglaša skladno z zakoni narave, ki veljajo že tisočletja."

Poudarjajo, da bi bilo protipravno lahko samo ravnanje posameznika, ki bi z zanemarjanjem živali povzročal njeno oglašanje, kar pa ureja že zakon o zaščiti živali. Prav tako omenjeno vprašanje ureja civilno pravo v okviru emisij – sosedskih sporov, kadar neka dejavnost ali aktivnost povzroča hrup, ki presega meje običajnega glede na okolje. Takšen primer bi bil lahko pasje zavetišče, večja farma, ki bi jo na novo nekdo umestil v spalno naselje. Spor glede emisij se sproži v zasebni tožbi, ki jo vloži tožnik in je nanj naloženo dokazno breme, so pojasnili v sindikatu. Omenili so še, da je že zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju definiral, da žival ne more biti vir hrupa, ampak je lahko le naprava ali glasbilo.