Vlada in sindikati javnega sektorja se tudi na današnjih skoraj deveturnih pogajanjih niso mogli zediniti o posegih v plače javnih uslužbencev.
Kot so poročali v oddaji 24UR ZVEČER, je vlada na mizo dala nov predlog, po katerem naj bi letos privarčevali zgolj še 210 milijonov evrov, od tega 120 milijonov s plačami v javnem sektorju – te naj bi se znižale za približno šest odstotkov brez odprave plačnih nesorazmerij – 30 milijonov naj bi privarčevali z regresi in še 60 milijonov z drugimi ukrepi. Sindikati na drugi strani vztrajajo pri tem, da se letos privarčuje le 30 milijonov. Vlada od sindikatov pričakuje tudi, da bodo pristali na varčevalne reze, ki bi zagotovili, da bo primanjkljaj prihodnje leto le še triodstoten, tudi zaradi zahtev Bruslja.
Kot je po pogajanjih povedal vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, vlada vztraja na predlogu, po katerem bi se plače znižale za šest odstotkov, plačna nesorazmerja pa se za zdaj ne bi odpravila, na kar pa sindikati ne pristajajo.
Po besedah vodje dela pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Draga Ščernjaviča so si bili z vlado na neki točki pri plačah sicer zelo blizu, vendar je vlada po izračunih ugotovila, da je predlog sindikatov previsok glede na zmožnosti proračuna.
Pogajanja naj bi obe strani nadaljevali v petek, po Štrukljevih besedah pa bodo tekla vse do stavke, če seveda prej ne bo dogovora. "Vsi sindikati pa si želimo, da bi bil dogovor mogoč, vendar danes tega ni bilo mogoče storiti," je dodal.
Vladna stran je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Aleša Živkoviča na današnja pogajanja prišla z dvema približevalnima predlogoma, ki sta bila približno 15 odstotkov milejša od predlogov, podanih na zadnjih pogajanjih v torek. Tako ocenjuje, da je vlada od začetka pogajanj pri tem popustila že "skoraj za polovico". Živkovič sicer meni, da bodo na petkovih pogajanjih prišli do konkretnejših dogovorov. Kot je dejal, je vladna stran predlagala, da pripravi še en približevalni predlog, vendar pa je pri tem treba vedeti, da mora vlada iskati sorazmerje pri varčevalnih ukrepih.
Spomnimo. Vlada je v torek predlagala dokončno odpravo plačnih nesorazmerij s 1. julijem, pri čemer pa bi maso za plače znižali za 13 odstotkov. To bi skupaj pomenilo za okoli deset odstotkov manj sredstev za plače. Sindikati tega predloga niso sprejeli, podali so svojega. V delu pogajalske skupine javnega sektorja po Ščernjavičevih besedah vztrajajo na takojšnem izplačilu zadnjih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij, nato pa naj se plače bodisi zamrznejo bodisi znižajo za tri odstotke.
Stroške stavke bo plačala država
Predstavniki sindikatov so že ustanovili koordinacijo stavkovnih odborov, ki bo koordinirala vodenje stavke, napovedane za 18. april. Stavko je zaenkrat napovedalo 24 sindikatov. Kot je pojasnil Štrukelj, se o priključitvi stavki odločajo še štirje sindikati. Končno število sindikatov, ki bodo v njej sodelovali, tako še ni znano. Pogajalsko skupino, ki se mora po zakonu pogajati s stavkovnim odborom, pa bo v četrtek ustanovila tudi vlada. Za vodjo koordinacije je bil imenovan Branimir Štrukelj, za namestnika vodje pa je bil imenovan Frančišek Verk.
Če bodo sindikati javnega sektorja stavkali, bo morala stroške po besedah Štruklja kriti država, ki "je tudi povzročila to stavko". "Že zdaj krši veljavne dogovore in če delodajalec krši veljavne dogovore, mora tudi nositi stroške stavke," je dejal. Na vprašanje, ali je dogovor še mogoč in stavke vendarle ne bo, pa odgovarja, "da če bi vlada pristala na zamrznitev plač, potem bi bilo mogoče dobiti čas, da bi se lahko v miru pogovorili o bolj pravičnih rešitvah, ki bi se jih izvedlo v daljšem obdobju".
Janša: Za stavko ni nobene potrebe in država je ne bo plačala
Da so napovedani varčevalni ukrepi "zgolj kakšnih 10 odstotkov tega, kar je treba narediti v tem mandatu, da bo Slovenija postala za gospodarstvo prijazno okolje, da bomo imeli pozitivno gospodarsko rast in bomo lahko financirali vse tiste potrebe v javnem sektorju in širše, ko gre za zagotavljanje normalnega funkcioniranja družbe", pa meni premier Janez Janša.
Poudaril je, da napovedani ukrepi niso rigorozni, sindikalistom pa je svetoval, naj pogledajo ukrepe, ki jih sprejemajo vlade drugod po Evropi, in preverijo tudi ceno, ki jo je v zadnjih letih plačalo gospodarstvo.
Država stavke ne bo plačala, ker zanjo ni nikakršnih formalnih razlogov, pravi Janša in dodaja, naj sindikalni voditelji stavke, ki je bila napovedana, še preden je sploh znano, kakšen bo izid pogajanj med socialnimi partnerji, to povedo svojemu članstvu. "Apeliral bi na več razuma in racionalizacije. Upam, da zadaj niso kakšni drugi motivi, saj Slovenija nima alternative," je še poudaril.
Redarji ne bodo pisali kazni, cariniki bodo temeljiti
Za 18. april napovedani stavki se bodo pridružili še zdravstveni delavci, policisti, zaposleni na upravnih enotah, davčnih uradih, občinah, sodiščih, zaporih, gasilci, vojaki, cariniki, redarji in kulturniki, tudi slovenski filharmoniki in zaposleni na Institutu Jožef Stefan.
Stavka v zdravstvu bo po besedah predsednika Sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonka Vukadinoviča potekala z nedeljskim režimom dela. Glede dela v bolnišnicah se bodo dogovorili z vodstvom, da se asistira tudi pri tistih nujnih oziroma zahtevnejših operacijah, ki potrebujejo usklajeno ekipo. Naročene paciente pa bodo morala vodstva odpovedati. Intenzivna stavka bo sicer trajala od 9. do 15. ure, o nadaljnjih aktivnostih pa bo odločal stavkovni odbor, je še povedal Vukadinovič.
V socialnem varstvu pa bodo zaposleni stavko izvajali glede na samo dejavnost, je pojasnil Vukadinovič. V varstveno delovnih centrih bodo delovne aktivnosti zmanjšane na minimum, v domovih za starejše bo zmanjšan obseg storitev, nenujnih storitev pa ne bodo opravljali.
Svoja vrata bodo zaprli tudi šole in vrtci. Pouka ne bo, a kot zagotavljajo učitelji, otrok, ki jih bodo starši vseeno pripeljali, ne bodo pustili pred vrati, pač pa jim bodo zagotovili varstvo. Na upravnih enotah bo manj uradnikov in zato več gneče. To pričakujte tudi na mejnih prehodih, saj bodo cariniki še posebej temeljiti.
Če boste napačno parkirali, vam redarji ne bodo napisali kazni. Agenti Sove bodo šli na teren le, če bodo tako narekovale varnostne okoliščine, običajnega zbiranja in obdelovanja obveščevalnih podatkov pa ne bo. Če vam zagori hiša, vam jo bodo gasilci kljub stavki pogasili, obljubljajo. A na nenujne usluge ne računajte.
KOMENTARJI (3195)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.