'Politični prostor v Sloveniji je prazen'

Na drugem poskusu srečanja slovenskih nestrankarskih županov v Bohinjski Bistrici se je zbralo 16 županov in ena županja, da bi spregovorili o svoji vlogi, odnosu države do lokalnih skupnosti, pa tudi o nezdružljivosti funkcije župana in poslanca. Složni so bili, da sta potrebni vzpostavitev nestrankarske alternative in boljša zastopanost malega človeka na državni ravni, zato so podprli zamisel bohinjskega župana Franca Kramarja o začetku gibanja nestrankarskih županov. Dodal je, da je političen prostor po njegovem mnenju v Sloveniji prazen.

Kot je uvodoma pojasnil Kramarjev somišljenik Črtomir Frelih, gre pri vzpostavitvi tovrstnega gibanja za odziv na stanje, ki so ga v državi vzpostavile politične stranke, ljudje pa so z njim vsak dan bolj nezadovoljni. Hkrati gre tudi za iskanje poti, ki bi politiki vrnila ugled, kar naj bi bil tudi evropski trend, je dodal.

Bo na oblasti manjšina, ker bo večina preveč apatična?

Po mnenju Kramarja je političen prostor prazen, politične stranke se dve desetletji delijo na leve in desne, v času gospodarske krize pa je pravi čas, da se vzpostavi alternativno civilno gibanje. V nasprotnem primeru se lahko sicer zgodi, je prepričan bohinjski župan, da bi na naslednjih državnozborskih volitvah manjšina s pomočjo apatičnosti večine volivcev izvolila isto, nesposobno vlado.

Gibanje nestrankarskih županov, ki je šele v ustanavljanju, bi se po Kramarju zavzemalo za nekatere pozabljene vrednote in uveljavitev večinskega sistema volitev. S tem volivci ne bodo izbirali med strankami, ampak med ljudmi, ki bodo nosili individualno odgovornost – tako kot župani in predsednik države, je pojasnil.

Nestrankarski župani so na srečanju še opozorili, da se gibanje ne sme institucionalizirati v obliki nove stranke. Danes so se tako dogovorili, da nadaljujejo s srečanji, do naslednjega v sredini maja pa naj bi že zbrali predloge za program gibanja. Podporo med ljudmi pričakujejo, saj bodo presegli strankarske okvire, število nestrankarskih županov pa se na lokalnih volitvah tudi vse bolj povečuje, so omenili v razpravi.

Država slabo skrbi za lokalne oblasti

Zbrani župani so se tudi strinjali, da je odnos države do lokalnih oblasti slab. Po besedah medvoškega župana Stanislava Žagarja je stanje celo katastrofalno, "saj ima vsak državni uradnik več besede kot pa župan ali občinski svet", medtem ko je Kramar položaj lokalne samouprave primerjal s sekundarnim servisom vlade, ki nima nobenega vpliva na državo.

Stanje bi se s sprejetjem zakona o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije še poslabšalo, dodaja Kramar, ki meni, da je tovrstno odločanje v času gospodarske krize le "politični manever". Medtem ko so nekateri župani nezdružljivost funkcij v razpravi podprli, pa drugi v zakonu vidijo le zaščito "dednih lordov v državnem zboru", ki se še nikoli niso ukvarjali s konkretnimi težavami ljudi.