Val nezadovoljstva v javnem sektorju

Zaradi kompromisa, po več kot 11 urah pogajanj so predstavniki zdravniškega sindikata Fides in vlade dosegli okvirni dogovor o uskladitvi zdravniških plač, so na nogah tudi učitelji in sodniki, katerim so se pridružili še tožilci. Tudi oni zahtevajo plače, ki so primerljive z ministri in poslanci. Šolniki ponudbe vlade o 4 odstotnem dvigu plač ne sprejemajo, če dogovora ne bo, bodo 21. in 22. maja stavkali.

Šturm ponudil začasno rešitev

Danes so za pogajalsko mizo sedli minister za pravosodje Lovro Šturm in predstavniki sodstva. Po srečanju je minister Šturm povedal, da bo vlada letos za odpravo sodnih zaostankov namenila še dodatne tri milijone evrov. Tako bodo po merilih, ki jih bo pripravil sodni svet, med sodnike razdelili skupaj šest milijonov evrov. O predlogu bo glavni odbor sodniškega društva odločal v petek.

Kot je pojasnil Šturm, so na srečanju natančno pretresli finančno stanje in od ministra Bajuka dobili zagotovila, da lahko trem milijonom evrov, namenjenim odpravi sodnih zaostankov, dodajo še tri milijone evrov. Ponovil je, da so sodniki lani pri najpomembnejših sodnih zadevah zaostanke zmanjšali za 11 odstotkov, zmanjšanje pri ostalih zadevah pa je bilo še znatno višje.

Druge zahteve ostajajo

Ob tem je Šturm opozoril, da druge zahteve sodnikov ostajajo. Pripravlja se namreč postopek ustavnosodne presoje zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je začel veljati 1. januarja letos. Od odločitve ustavnega sodišča, ki ga bo vlada po ministrovih besedah spoštovala, pa bo odvisno, ali bo potrebna sprememba zakonodaje.

Predsednica sodniškega društva Janja Roblek je pojasnila, da bo s predlogom seznanila glavni odbor društva, ki bo o ponudbi razpravljal v petek. Danes pa so po besedah Roblekove tudi ugotovili, da do ponovne ustavnosodne presoje ni predvidena sprememba zakona, kar je bila prva zahteva sodniškega društva.

Odbor ima zadnjo besedo

Ali bo ponudba za sodstvo sprejemljiva ali ne bo po njenih besedah znano v petek po seji glavnega odbora. Poudarila je, da bi zakonska ureditev edina v celoti zadovoljila sodnike, ki zahtevajo primerljive plače s poslanci in ministri. O usodi sodniške stavke in ostalih nadaljnjih ukrepih pa bo po njenih besedah odločal glavni odbor.

V primeru, da pride do dogovora, bo moral sodni svet pripraviti kriterije za razdelitev teh finančnih sredstev. Pri tem po Šturmovih besedah ne bodo upoštevali samo količino zadev, ampak tudi zahtevnost, kvaliteto dela in starost zadev.

Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen je pojasnil, da bo mogoče ta denar izplačati samo na podlagi dogovora s posameznim sodnikom. Ta dogovor bo moral skleniti predsednik posameznega sodišča na podlagi programa odprave sodnih zaostankov, je dodal. Dokler ni meril, po Testenovih besedah še ni jasno, kaj in kako se bo nagrajevalo. Zaenkrat pa tudi ni predvideno, da bi posebej plačevali rešitev posameznega konkretnega spisa. "Skušali bomo najti način, ki bo dal statistično merljiv rezultat in ki ga bo mogoče opravičiti s stališča, da smo se znebili najbolj zaležanih, najtežjih in najstarejših zadev," je ocenil predsednik vrhovnega sodišča.

Temeljito bo treba premisliti, da bodo merila taka, da niso preveč zapletena in da rešujejo probleme, je dejal predsednik sodnega sveta Janez Kranjc. Pojasnil je, da je sodni svet kolektivni organ in bo o tem tako tudi odločal. Najprej mora biti po njegovih besedah dosežen dogovor. Sicer pa je napovedal, da bo člane sodnega sveta na četrtkovi seji seznanil z novo nalogo.