Bodo kmetje ostali pred vrati zavarovalnic?

V Sloveniji kmetijska zavarovanja izvajajo štiri zavarovalnice (Triglav, Maribor, Tilia in Adriatic Slovenica), od tega več kot 90 odstotkov kmetijskih zavarovanj pokrivata zavarovalnici Triglav in Maribor. Po podatkih KGZS Zavarovalnica Maribor napoveduje postopni umik iz zavarovanj kmetijskih posevkov in trajnih nasadov. Tudi na Zavarovalnici Triglav bodo kmetijska zavarovanja kmetom ponujena ob pogojih visokih odbitnih franšiz in hkrati poudarjajo, da sami ne bodo zmogli prevzeti kmetov drugih zavarovalnic, predvsem Zavarovalnice Maribor, ugotavljajo v KGZS.

''Zato bodo v takih primerih zavarovanja izvajala selektivno. To pomeni, da bi lahko večje število kmetov ostalo pred zaprtimi vrati zavarovalnic, brez možnosti zavarovanja, kar je nedopustno,'' je na današnji tiskovni konferenci povedal predsednik KGZS Ciril Smrkolj.

V KGZS zato pozivajo, da se to področje nemudoma uredi. ''Nerazumno je, da zavarovalnice v tej krizi višajo stroške zavarovanja kmetom oziroma jim bistveno znižujejo zavarovalno jamstvo ali se celo umikajo iz kmetijskih zavarovanj. Zato KGZS poziva v prvi vrsti državo, da poskrbi, da se uredba lahko izvaja pravično na celotnem slovenskem ozemlju in je torej vsem kmetom omogočeno, da koristijo tovrstno državno pomoč,'' je izpostavil Smrkolj. KGZS hkrati apelira na zavarovalnice, da v letu 2010 ne spreminjajo svojih zavarovalnih pogojev in nadaljujejo s sklepanjem zavarovanj kot v predhodnih letih, saj to kmetje, člani KGZS, od njih upravičeno pričakujejo.

V letu 2009 je z uredbo država zagotavljala sofinanciranje zavarovalnih premij v višini 50 odstotkov, enak delež bo tudi v letu 2010. Na KGZS so že pred sprejetjem uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij pri zavarovanju posevkov in plodov opozarjali, da se s tovrstnim omejevalnim faktorjem ne strinjajo, saj to ne zagotavlja želenega razvoja kmetijskih zavarovanj. Takšno omejevanje sredstev pomeni, da bi lahko določeno število zavarovancev izpadlo iz sistema sofinanciranja. Fiksno določena sredstva za ukrep subvencioniranja zavarovalnih premij, po prepričanju KGZS, ne smejo biti ovira za nova sklepanja zavarovanj.

Smrkolj je opozoril na novost v uredbi za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov za leto 2010, ki predpisuje najmanj 15-odstotno odbitno franšizo. Podatki kažejo, da je dejanska odbitna franšiza 20- in celo 30-odstotna. Zavarovalnice uvajajo tudi petdnevni rizični čas, kar pomeni, da je v obdobju petih dni po sklenitvi zavarovanja kmet neupravičen do odškodnine. Zavarovalna vsota na hektar je pri zavarovanju posamezne kmetijske kulture po novem navzgor omejena, in sicer tako s ceno kot tudi s količino pridelka.

Kot je še dejal Smrkolj, je KGZS že večkrat izrazila pobudo k razvoju prenovljene sistemske rešitve v obliki javno-zasebnega partnerstva. Vključiti bi bilo treba večje število kmetov, zavarovalnice pa bi morale ponuditi zavarovanja novih rizikov, kot je na primer suša. Hkrati bi bilo treba vzpostaviti nadzorovan sistem tonamenske porabe javnih financ, menijo v KGZS. Posebej je treba stremeti k temu, da se proizvodnja trajnih nasadov (sadovnjaki, vinogradi) v kar največji meri poslužuje edine učinkovite zaščite z varovalnimi mrežami. KGZS tudi opozarja, da je treba za tiste rizike, ki jih ni mogoče zavarovati, poskrbeti, da bo sistem državne pomoči hitreje odziven in da bodo sredstva kmetom kar najhitreje na voljo.