Bodo Jesenice dobile sežigalnico odpadkov?

Ob težavah s smradom zaradi odpadkov na Mali Mežakli Jeseničani razmišljajo o tem, da bi bili morda pripravljeni v svoje okolje sprejeti sežigalnico, ki bi bila urejena po vzoru dunajske in ne bi imela negativnih vplivov na okolje. Pred razmislekom in odločitvijo o tem pričakujejo še vrsto odgovorov od države ter opravljenih analiz.

Kot je pojasnil jeseniški župan Blaž Račič, so z ministrstva za okolje in prostor, podobno kot druge občine v državi, prejeli pobudo, da se na lokalni ravni pogovorijo o tem, ali bi soglašali s postavitvijo sežigalnice. Na občinskem svetu so na zadnji seji o tem razpravljali in zavzeli stališče, da pozovejo ministrstvo, naj poda več podrobnosti, da se bodo lahko na njihovi podlagi bolj konkretno odločali.

"Načeloma pa je naše stališče takšno, da če se lahko zagotovi ustrezno tehnologijo, da izpusti oziroma vplivi na okolje ne bodo škodljivi, nimamo nekih zadreg, da tega ne bi postavili. Seveda pa je treba najti tudi investitorja in razmisliti še o marsikateri drugi stvari. Šele ko bodo razmisleki in analize opravljeni, bi se lahko odločali o tem, ali postaviti tako sežigalnico," je izpostavil Račič.

Direktor podjetja za predelavo in obdelavo odpadkov Ekogor, ki upravlja s centrom za ravnanje z odpadki na Mali Mežakli, Ivan Hrženjak meni, da bi bile Jesenice izvrstne za postavitev sežigalnice, ki bi bila prava rešitev težav z odpadki. Kot je izpostavil, takšni objekti v svetu niso novost in temeljijo na zelo sofisticirani tehnologiji.

Pojasnil je, da imajo Jesenice dve izjemno primerni lokaciji za sežigalnico. Po eni strani imajo namreč Jesenice že daljinsko ogrevanje, pri čemer bi se za izrabo toplote iz sežigalnice za ogrevanje stanovanjskih objektov morali dogovoriti z obstoječim koncesionarjem, po drugi strani pa je tudi Acroni, kot velik uporabnik elektrike in pare, zainteresiran za porabo energije, ki bi nastala pri sežigu odpadkov.

Upajo, da smrada letos poleti ne bo

To bi bila dolgoročna rešitev, na Mali Mežakli pa je situacija taka, da so potrebni tudi hitri ukrepi. "Pred dnevi so nam v Ekogorju povedali, da so začeli z odvozom odpadkov na sežig, in sicer po nekaj tovornjakov dnevno, kar pa je le kaplja v morje, saj je ob deponiji skladiščenih več tisoč ton odpadkov," je povedal Račič.

Tako le upa, da bodo vremenske razmere take, da se po Jesenicah letošnje poletje ne bo znova širil neznosen smrad z Male Mežakle, na katerega najbližji krajani že dolgo opozarjajo, vse bolj pa ga občutijo tudi ostali prebivalci in obiskovalci Jesenic. "Državi nikakor ne more biti v ponos, da je prva stvar, ki jo tujci spoznajo o Sloveniji, ko se skozi Karavanški predor pripeljejo na počitnice, smrad," je poudaril Račič, ki je prepričan, da bi država morala ukrepati.

Jeseniška občina je, ker sama s svojim nastopom v odnosu do okoljskega ministrstva ni dosegla napredka, dala pobudo na Skupnost občin Slovenije, da bi organizirali skupen nastop občin s podobnimi težavami nasproti državi ter poiskali rešitve, ki bi omogočale odvoz odpadkov z Male Mežakle in drugih odlagališč, na katerih se nabirajo.

Medtem se bo na Jesenicah oblikovala posebna delovna skupina predstavnikov občinskega sveta, Ekogorja in občinskega komunalnega podjetja Jeko, ki bo spremljala dogajanje na Mali Mežakli in o tem poročala občinskemu svetu. Kot je ob tem poudaril Hrženjak, za smrad ni krivec le Ekogor, temveč tudi Jeko kot upravljavec odlagališča. "Skupaj bomo izvajali vse ukrepe, da se bo stanje izboljšalo," je obljubil.