Bodo geodeti uslišali župane?

Na Geodetsko upravo (Gurs) je od začetka razpošiljanja informativnih izračunov vrednosti nepremičnin prispelo veliko pripomb. Pritožb na izračune naj bi bilo že čez 500.000, kar je skoraj polovica od slabih 1.200.000 odposlanih poskusnih izračunov. Prav tako je precej pritožb tudi glede določanja vrednostnih con, prek katerih je določena posplošena tržna vrednost nepremičnin.

"Vse pripombe na vrednostne ravni oziroma vrednostne cono bomo temeljito preučili v skladu z merili in kriteriji množičnega vrednotenja nepremičnin. Še posebej pozorno bomo preučili meje vrednostnih con pri visokih vrednostnih ravneh, da bi se izognili morebitnemu preširokemu območju vpliva,“ pojasnjujejo na geodetski upravi in kot primer navajajo Bohinjsko jezero oziroma druga turistična območja ter večja mesta.

Največ sprememb, kot kaže, v turističnih središčih

Do zdaj so bili najbolj glasni župani gorenjskih turističnih središč, saj so njihove občine v najvišjih vrednostnih conah. Kot poroča časnik Finance, se o vrednosti nepremičnin na Bledu na Gursu še niso dokončno odločili. Naj bi bilo pa že jasno, da bo Bohinj razdeljen na več con: zaselki neposredno ob jezeru (Ribčev Laz, Stara fužina, Ukanc) bodo najbrž ostali v istem vrednostnem območju (18. vrednostna cona), bolj oddaljeni kraji pa bodo verjetno v nižji coni. Podobno naj bi bilo tudi v občini Kranjska Gora.

Tega nam na geodetski upravi niso potrdili, so pa navedli nekaj primerov zelo verjetnih sprememb zarisa mej vrednostnih con. "Zaenkrat kaže, da je verjetno ustrezno izvesti določene spremembe zarisa mej vrednostnih con za hiše (na primer vas Polje pri Bohinjski Bistrici ali Rateče pri Kranjski Gori). Ta dva primera sta navedena izključno in samo zaradi tega, ker je bilo o odzivih županov na tem območju precej povedanega in zapisanega v medijih. Tudi na obali lahko pride do sprememb mej vrednostnih con. To so primeri, kjer so vrednostne ravni visoke," pojasnjujejo na Gursu.

Finance pa poročajo, da Gurs še ne načrtuje sprememb na Obali, kjer sta Piran in Portorož v najvišji 20. coni, medtem ko je Izola v 19. vrednostni coni. Bodo pa na Gursu po poročanju časnika upoštevali pripombe lastnikov nepremičnin v prestolnici. Tako naj bi Gurs spremenil najvišja vrednostna območja v ožjem mestnem središču, ki je za zdaj v 19. coni.

Kaj pa nerazvita ruralna območja?

Sprememb naj bi bile deležne tudi manjše občine, kjer bodo geodeti upoštevali predvsem razliko med urbanim središčem in pretežno agrarno okolico. Tako naj bi bili v teh občinah po novem dve vrednostni coni. "Zelo pozorno bomo preučili meje vrednostnih con na ruralnih – nerazvitih območjih, da ne bi prihajalo do neupravičenih razlik v vrednostnih ravneh med sosednjimi vrednostnimi conami v različnih občinah," pravijo na Gursu in kot primer navajajo okolico Žužemberka.

"Podati dokončen odgovor o tem, kako in kje bomo spremenili meje vrednostnih con oziroma izboljšali modele vrednotenja nepremičnin, še ni mogoče, ker morajo biti najprej zbrani ustrezni podatki in izvedene strokovne analize. Prav tako še vedno poteka zbiranje pripomb na modele vrednotenja nepremičnin, ki se bo zaključilo 25. januarja,“ poudarjajo na Gursu.

Zemljišča slabše kakovosti bodo imela nižje vrednosti

So pa na Gursu poudarili, da lahko zaradi preliminarnih analiz z veliko gotovostjo napovedo, da bodo povečali vpliv bonitete na vrednost za kmetijska oziroma gozdna zemljišča slabših kakovosti na strmih pobočjih z uvedbo več bonitetnih razredov. To pomeni, da se bo vrednost teh kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč znižala. Za zelo velika gozdna zemljišča bodo na podlagi analiz zmanjšali vrednost dodatnega kvadratnega metra. Za velike parcele, na katerih stojijo enodružinske hiše, pa bodo od določene površine naprej upoštevali tudi podatke o dejanski rabi zemljišč.

20 vrednostnih con – od Bleda do Hodoša

Posplošena tržna vrednost nepremičnin je določena prek vrednostne cone. Teh vrednostnih con je v Sloveniji 20 in so odvisne predvsem od lokacije nepremičnine in prejšnjih sklenjenih prodaj nepremičnin na tem območju. V najvišji vrednostni coni (cona 20) so občine Bled, Portorož in Piran. V 19. coni je ožje središče Ljubljane in občina Izola, v 18. coni pa Bohinj in Kranjska Gora. V najnižji coni je naša najbolj severovzhodna občina Hodoš.

Bomo davek dobili 2012 ali 2013?

Po predvidevanjih Gursa naj bi bil nepremičninski davek uveden leta 2012, kljub temu se znotraj koalicije kot najverjetnejši datum omenja 1. januar 2013 po parlamentarnih volitvah. Zadnje informacije so, da naj bi bila davčna osnova 100 odstotkov ocenjene vrednosti nepremičnine davčna stopnja za stanovanjsko nepremičnino, v kateri lastnik prebiva, 0,1 odstotka, davčna stopnja za drugo stanovanje in počitniško hišo pa 0,3 odstotka. Če bi bilo stanovanje v najemu in bi imel najemnik tam prijavljeno stalno bivališče, lastnik pa bi plačeval davek od najemnine, naj bi davčna stopnja znašala 0,1 odstotka.

Za nezazidana stavbna zemljišča naj bi veljala 0,3-odstotna davčna stopnja. Kmetijska zemljišča bi bila obdavčena z 0,03-odstotno, gozdovi z 0,05-odstotno, zemljišča v zaraščanju pa z 0,1-odstotno davčno stopnjo. Poslovne nepremičnine bi bile obdavčene s stopnjo 0,5 odstotka, poslovne nepremičnine pa s stopnjo 0,7 odstotka.