Zaradi praznika svetega rešnjega telesa na Hrvaškem, v Avstriji, večjem delu Nemčije in Švice ter na Poljskem je bil naval voznikov, ki potujejo proti jugu, sicer pričakovan, vendar je vseeno potovalna doba presenetila. Od avstrijskega Gradca pa do Ljubljane so namesto dveh vozniki potovali kar pet ur. In če je Dars lani miril, da jih bomo na cestah videli le v primeru interventnih del, se zdaj, ko se skozi Slovenijo na počitnice pelje skoraj pol Evrope, poraja vprašanje, zakaj toliko del na cestah.
Če se je intervencijskim službam bolj ali manj uspešno uspelo prebiti čez kilometrske kolone, voznikom, v največji meri našim severnim sosedom, ni preostalo drugega kot čakanje. Ceste so ohromile tudi prometne nesreče, še bolj pa delo na cestah.
"Čez vikend pa pričakujemo tako: v petek ponovno povečan promet proti morju, v nedeljo pa v obratni smeri," je pojasnila Nina Mesarič iz Prometno-informacijskega centra.
V oddaji 24UR ZVEČER sta o tem spregovorila predsednik AMZS Andrej Brglez ter pooblaščeni inženir in vodja službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo na Darsu Zvonko Zavasnik.
Kot je Zavasnik uvodoma pojasnil, je bilo pričakovati takšno stanje na cestah, ker je bil v tujini praznik, Slovenija pa je predvsem služila kot tranzitna država za vsa ta vozila. V primerjavi s prejšnjim letom, je dodal, pa sicer v Sloveniji beležimo šestodstotno rast vsega prometa. "Prometne napovedi, kot jih imamo na Darsu, so zelo natančne in kar smo napovedali v začetku leta, se v tem trenutku uresničuje," je dodal. Zapore, v tem trenutku jih je sedem, je nadaljeval, so usklajene z upravljavci, vsake zapore pa žal ne morejo uskladiti.
"Te napovedi niso prav vzpodbudne, zato jih ni modro dajati vnaprej," je pojasnil Brglez. "Velja pa se potruditi, da zastojev ne bo. Odgovor je na dlani, ni treba biti prometni strokovnjak, tisti, ki se vsak dan vozimo in vidimo, da prihaja do del na cesti, kjer bi lahko z drugačnim ritmom dela pretok nekoliko olajšali."
Seveda je to odvisno od narave del, je poudaril Zavasnik. "Potrudimo se, da čim bolj uskladimo, vendar vedno ne gre. Edina neznanka je bila, kaj bo pomenil vstop Hrvaške v schengen. V nekaj mesecih smo ugotovili, kaj to pomeni, na dolenjski avtocesti imamo 14 odstotkov več prometa kot lani in devet procentov več tovornega prometa." To je realen pokazatelj, da promet prihaja na južno obvoznico, je nadaljeval, in že lani so bile tam težave in zastoji.
Brglez je pozval vse udeležence, da ta dela uskladijo. Kot je dejal, promet prinaša neznanke, tu je še schengen, obratni tokovi iz koprske strani v Ljubljano. "En del tega, da lahko vendarle zagotovimo boljšo pretočnost, je tudi na nas, voznikih, Dars ima dober sistem upravljanja s hitrostmi, vprašanje je, koliko to upoštevamo."
Bi se to lahko spremenilo? Kakšni so načrti? Zavasnik je pojasnil, da je Dars začel že pred časom s študijami širitve in v zadnjem času so v izdelavi projektov za širitev štajerske in primorske vpadnice. "Projekti bodo pripravljeni do jeseni," je zatrdil.
"Na našo populacijo imeti 1,2 milijona avtomobila je specifika," je poudaril Brglez. "Na toliko področjih smo zaostali, da karkoli delamo, je dobro. Ali bodo tisti, ki so zdaj v osnovni šoli, čez 20 let stali v istih kolonah, zato ker danes nismo naredili še enega dodatnega pasu?"
Pojasnil je, da se ljudje vozimo v centre zaradi dela, "tako je šel naš razvoj, tudi trgovske centre in športne objekte smo naredili tako, da gremo tja z avtom".
"Če lovimo okoljske vidike in rečemo, da tretji vozni pas povečuje okoljsko obremenitev in ne bomo ujeli ciljev za leto 2030, pa naredimo nekaj, da bomo vozili čistejše avtomobile," je sklenil Brglez.
Glede tega, kdaj se bodo predvidoma končala dela na ljubljanski obvoznici, pa je Zavasnik pojasnil, da je trenutno odprtih sedem gradbišč, štiri bodo zaprli v začetku julija, dva do septembra, severna obvoznica pa je v poletnem času najbolj primerna za obnovo. "Zastoje bomo na severni obvoznici imeli do začetka počitnic, potem pa se bo promet spremenil, zmanjšale se bodo prometne konice, promet se bo povečal, ampak bolj porazdelil," je sklenil Zavasnik.
KOMENTARJI (249)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.