Slovensko javnost je močno razburila informacija, da je jamstveni in preživninski sklad nakazal na račune Vegradovih delavcev denar, a so jim banke ta denar odtegnile z računov. Šlo naj bi za neplačane obroke kreditov, časopis Dnevnik pa je poročal, da gre za obroke, ki jim jih je že Vegrad odtegoval od plač, a jih ni nakazoval na račune bank, pri katerih so delavci imeli odobrene kredite.
Ker je predsednik vlade Borut Pahor zahteval pojasnila, je minister za pravosodje Aleš Zalar danes razložil nastalo situacijo. Pravi, da trenutno nima zanesljivih informacij, za kakšne dolgove naj bi šlo. Ali je šlo za rubež na podlagi upravno administrativne prepovedi ali za rubež sredstev na podlagi sklepov o izvršbi?
Zato bo državno pravobranilstvo RS pripravilo ustrezne zahtevke za vračilo odtegnjenih zneskov. Te zahtevke naj bi pripravilo še tekom današnjega dne, nato pa bodo dokumentacijo posredovali stečajni upraviteljici Vegrada Alenki Gril, je razložil Zalar. Grilova bo nato preverila vsak primer posebej in odločila bo tudi, kdo in kako bo upravičen do vračila denarja. Zalar pravi, da bo najlažje rešiti zaplet, če gre za rubež na podlagi upravno administrativne prepovedi. V tem primeru bi banke morale vrniti denar na račune Vegradovih delavcev. Če pa gre za rubež na podlagi sklepov o izvršbi, pa se morajo banke držati nekaterih omejitev. Zakon namreč določa, da ni moč poseči po sredstvih, ki znašajo minimalni znesek za preživetje.
Nevladna in humanitarna organizacija Slovenska filantropija je že v torek na ministra Zalarja naslovila poziv, da se izplačane plače s strani jamstvenega sklada izvzamejo iz rubeža. Pri tem so tudi razložili, kje nastane težava.
"Problem nastane, ko Jamstveni sklad RS nakaže na račun delavca neizplačane plače za tri mesece, praviloma z enkratnim nakazilom. Ker je to enkratno nakazilo, ki se po ZIZ obravnava kot plača in se v skladu s 102. členom (oziroma po 160. členu ZDavP) rubi do 2/3 oziroma tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače. Navedena zakona žal ne upoštevata dejstva, da delavci tri mesece niso prejemali plače in tako iz jamstvenega sklada dobijo tri plače v enem znesku. Če bi delavci plačo prejemali redno mesečno, bi kljub eventualni izvršbi na računu, dobili vsak mesec najmanj znesek v višini minimalne plače, tako pa dobijo eno plačo namesto treh. Menimo, da bi morala biti izplačila neizplačanih plač, izplačana s strani Jamstvenega sklada RS, v celoti izvzeta iz rubeža (101. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju in 159. člen Zakona o davčnem postopku), saj so nakazana za obdobje treh mesecev in kolikor je nam znano, nikoli ne presegajo trikratnika minimalne plače. Pozivamo vas, da delavcem, ki niso po svoji krivdi na robu preživetja, omogočite vsaj minimalno eksistenco in po hitrem postopku sprejmete dopolnitev zakona oziroma najdete kakršno koli drugo ustrezno rešitev, ki bo v korist oškodovanim,“ je zapisano v sporočilu za javnost.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.