'Trditi, da priča pred preiskovalno komisijo ne sme izdati tajnih podatkov, je absurdno'

"Gre za temelj zaslišanja vseh prič," je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete. "Vse priče se morajo izpovedati in ne smejo vedeti, kaj so povedale druge priče." Pričanje direktorja Sove bo v tem primeru kontaminirano in veliko vprašanje je, če je zdaj sploh smiselno, je dodal. "V vsakem primeru je njegovo pričanje treba ocenjevati v luči tega, da se je seznanil z nekimi dokazi, kar se ne bi smel."

Pomembno je namreč, da direktor Sove pred pričanjem na parlamentarni komisiji ne bi smel vedeti, kaj je komisiji že povedala Tatjana Bobnar, ki je govorila o tem, da naj bi Golob vplival na časovnico aretacije ruskih vohunov. Gre namreč za to, je pojasnil Pirnat, da se z zaslišanjem prič iščejo nedoslednosti med pričanjem, te nedoslednosti je nato treba raziskati in s temi nedoslednostmi se lahko potem ugotavlja, kaj je resnica. "Pred to komisijo so vsi, bivša ministrica Bobnarjeva in bivši generalni direktor Policije Lindav na eni strani, na drugi strani pa predsednik vlade, govorili različno. Nekdo od njih torej ni govoril resnice in to mora komisija raziskati."

Kot Lamutu očitajo v NSi, češ da je predsednik komisije pred ostalimi člani komisije skrival obremenilne dokumente Bobnarjeve, s katerimi je ona dokazovala, da so nekatere priče pred komisijo lagale, Pirnat razlaga, da je to precej nenavadno. "Ne vem, kakšne so bile okoliščine, ampak je to na vsak način dokazni material komisije, ne predsednika komisije in prav nobene podlage nima za to, da ne bi o vseh dokumentih, ki jih morda prejme on, seznanil vseh članov komisije." Če se je to res zgodilo, je dodal Pirnat, je to po njegovem mnenju resna kršitev dolžnega ravnanja predsednika komisije.

Prezgodaj je sicer reči, je bil jasen Pirnat, da gre ravnanje predsednika preiskovalne komisije Lamuta v prid predsedniku vlade. "To, kar se dogaja, resno ovira delo komisije, in seveda je delo komisije uperjeno v to, ali je predsednik vlade vplival na kadrovanje v komisiji, zdaj pa vidimo tudi druge odločitve v zvezi z vodenjem postopkov v Policiji, na katere ne bi smel vplivati."

"To so resni očitki, menim, da to mora biti razčiščeno, ne sme ostati v zraku," je poudaril. "To je resno opuščanje dolžnega ravnanja predsednika komisije."

Bobnarjevi in Lindavu očitajo, da sta s pričanjem izdala tajne podatke, ki jih brez odveze pred preiskovalno komisijo ne bi smela, in s tem storila kaznivo dejanje, Pirnat pa je pojasnil, da zakon o tajnih podatkih sicer govori o tem, da je treba za pričanje oziroma za razkritje tajnih podatkov pridobiti odvezo ministra oziroma soglasje tistega, ki je predstojnik tistemu, ki naj bi pričal. "V tem primeru je vprašanje, kdo je predstojnik bivši ministrici in bivšemu generalnemu direktorju Policije."

Ni pa zakon o tajnih podatkih edini zakon v našem pravnem sistemu, je dodal. "Popolnoma absurdno bi bilo trditi, da nekdo, ki priča pred preiskovalno komisijo in mora povedati vso resnico, ne sme izdati tajnega podatka, ki je ravno ključen za ugotovitev odgovornosti nosilcev politične funkcije, ti nosilci pa bi ga lahko blokirali pri njegovem posredovanju tajnih podatkov," je pojasnil. "Taka razlaga je nesprejemljiva, še več, skregana je z zdravo pametjo."