ANIMACIJA: Bo že tretjič v zadnjih štirih letih udarila pozeba?

Praznična dneva sta nam prinesla praznično vreme. Bilo je sončno in razmeroma toplo, v četrtek se je na vzhodu Slovenije ogrelo vse do 24 stopinj Celzija. V naslednjih dneh bo sonca malo, pogosto bo deževalo. Največ padavin pričakujemo v soboto in noči na nedeljo, ko nas bo preplavil zelo hladen zrak in meja sneženja se bo spustila precej nizko.

Zakaj polarni zrak pride do Slovenije?

Vzrok za dinamično vreme pri nas se skriva daleč na severu. Polarni vrtinec je pozimi zelo močan, mrzel zrak se zato večinoma zadržuje na višji geografski širini. Spomladi se začne temperaturna razlika med polom in ekvatorjem manjšati, polarni vrtinec slabi in se običajno razcepi. Na ta način se lahko mrzel zrak spusti daleč proti jugu, vse do Alp ali še južneje in prav to se bo zgodilo v prihodnjih dneh.

Hladni fronti bo sledila razjasnitev

Meja sneženja bo v nedeljo zelo nizko. Ni izključeno, da bi v času najmočnejših padavin prehodno snežilo tudi po nekaterih nižinah. V začetku tedna se bo vreme umirilo, nam pa zato grozi nevarnost pozebe.

Ob jasnem vremenu začne temperatura po sončnem zahodu strmo padati. Ker se zrak s sevanjem ohlaja od tal navzgor, najnižje temperature beležimo nekaj centimetrov nad tlemi. Mrzel zrak je težji od toplejšega in se začne pretakati v najnižje dele dolin in kotlin, v tako imenovane pozebne lege. Manjša nevarnost pozebe je na pobočjih in v bolj prevetrenih legah.

Obsežno pozebo smo imeli leta 2016 in 2017, letos pa nas bo lahko prizadela nova, že tretja v zadnjih štirih letih. Po trenutnih napovedih bo najbolj nevarno torkovo jutro, ko se bo temperatura marsikje lahko spustila pod ledišče.

Zaščita pred pozebo

Obstaja več vrst zaščite pred pozebo, najučinkovitejše je zagotovo oroševanje. Pri tej vrsti zaščite se s pomočjo namakalnega sistema na rastlinah ustvari ledeni oklep. Zaradi negativne temperature zraka voda zmrzuje in se nalaga na vse dele rastlin. Pri zmrzovanju vode se sprošča toplota, ki nekoliko greje cvetove in okoliški zrak ter tako temperaturo vseskozi ohrranja zelo blizu nič stopinj Celzija. Seveda je zaščita pred pozebo z oroševanjem zelo draga rešitev, je pa zato zelo učinkovita.

Zelo zanimiv način zaščite pred pozebo je tudi kurjenje v nasadih. Pri tej tehniki se okoli nasada in na nekaterih mestih znotraj naredijo manjša kurišča. Ozračje se na ta način nekoliko ogreje, večino toplote in plinov pa gre nekoliko višje. S kurjenjem pri tleh se na majhnem območju ustvari temperaturni obrat, ki preprečuje, da bi toplota uhajala v višje plasti ozračja. Takšen način zaščite pred pozebo je učinkovit v brezvetrju, saj že manjša gibanja v ozračju razbijejo ustvarjeno temperaturno inverzijo.

Najizrazitejši prodori hladnega zraka v maju

Negativne temperature v drugi polovici aprila ali celo v maju sicer sploh niso tako redek pojav. Po podatkih Arsa v Celju v zadnjih šestdesetih le v slabi tretjini primerov po 15. aprilu ni bilo več hladnih dni. Na srečo negativne temperature v tem delu leta običajno vztrajajo le kakšno uro ali dve, ni pa nujno. Poglejmo nekaj zgodovinskih dogodkov.

Najnižjo majsko temperaturo smo v večjem delu države imeli osmega maja 1957, ko je višje ležeče kraje prekrivala snežna odeja. V Novi vas na Blokah so izmerili kar -13,6, v Kočevju -6,9, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -5,0, v Novem mestu -4,7 ter v Bovcu -2,8 stopinje Celzija.

Le za spoznanje manj hladni sta bili jutri prvega maja 1976 in drugega maja 1962, ko se je po nižinah ohladilo do -5 stopinj Celzija, tretjega maja 1985 pa so po močni ohladitvi in sneženju v nekaterih višje ležečih krajih izmerili največjo majsko višino snega od začetka meteoroloških meritev. V Jeronimu nad Nazarjami je snežna odeja segala 42 centimetrov visoko, v Ratečah je bilo snega 40 centimetrov, v Šentjoštu nad Horjulom 33, na Žusmu na Kozjanskem 22, na Plešivici na Ljubljanskem barju 16 in v Velenju 12 centimetrov.

Po podatkih Arsa je veliko snega zapadlo tudi leta 1979, ko so ga v Strojni na Koroškem (940 m) četrtega maja zjutraj izmerili kar 62 centimetrov, le dve leti kasneje pa je obilno zasnežilo višje predele zahodne Slovenije. Na Vojskem nad Idrijo (1070 m) je snežna odeja petega maja segala 65, na Pasji Ravni (880 m) pa 36 centimetrov visoko. Snežna odeja je v začetku maja 1957 prekrivala tudi nekatere nižine. Še posebej veliko snega so izmerili v Kočevju, kar 41 centimetrov.

Močno ohladitev, ki pa nižinam ni prinesla snega, smo imeli tudi leta 1991. Na Kredarici so 25. maja izmerili -10,2, v Babnem Polju -4,5, Ratečah -2,4, Dobličah pri Črnomlju -0,2 in Biljah pri Novi Gorici 2,2 stopinji Celzija.

Zadnji zelo izrazit prodor hladne zračne mase smo v maju imeli leta 2012, ko smo v manj kot 24 urah iz pravega poletja skočili skoraj v zimo. Dvanajsti maj je bil poletno vroč z najvišjimi temperaturami do 32 stopinj Celzija, že naslednji dan pa nam je prinesel izrazito ohladitev z jutranjimi minimumi le malo nad lediščem. Po podatkih Arsa se je meja sneženja spustila do 700 metrov nadmorske višine, snežinke pa so med dežjem poplesavale tudi po nekaterih nižinah.

To je bila marsikje tudi najizrazitejša ohladitev od začetka meteoroloških meritev. Še posebej izrazit padec temperature je bil zabeležen v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. V Ljubljani je razlika med temperaturnim maksimumom dvanajstega maja in minimumom trinajstega maja znašala kar 26,3 stopinje Celzija, prejšnji rekord iz marca 1950 je bil tako presežen za kar tri stopinje Celzija.