Erjavec in Semolič proti Pahorju

Teden dni pred dnevom D, ko se bo Dušan Semolič s kar 42.000 podpisi odpravil v državni zbor in zahteval referendum o pokojninski reformi, je zavezništvo proti premierju Borutu Pahorju s Semoličem skoval prvak stranke DeSUS Karl Erjavec.

Semolič in Erjavec sta predlagala, naj premier pristane na razveljavitev pokojninske reforme in zamenja glavnega pogajalca zanjo, ministra Ivana Svetlika. V tem primeru bi se Semolič referendumu odpovedal. A premier je odgovoril: Ne. Obenem pa pozval sindikate, naj še enkrat razmislijo, kaj počnejo. Kot pravi, če pade ta reforma, bo kmalu morala priti nova, še bolj ostra. Obenem je opozoril, da lahko že sam razpis referenduma vznemiri finančne trge.

Do denarja z varčevanjem, ne z višanjem davkov?

Vlada mora sicer Evropski uniji do jutri poslati nacionalni reformni program z ukrepi, ki jih bo Slovenija sprejela za uresničitev ciljev iz nove razvojne strategije Evropske unije – Evropa 2020.

Program vsebuje kratek opis makroekonomskega stanja, glavne ovire za rast in ukrepe za doseganje zadanih ciljev. Cilj nacionalnega reformnega programa je dolgoročno vzdržna gospodarska rast, ki jo namerava Slovenija doseči z ukrepi ekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami. Vodilo za oblikovanje ukrepov ekonomske politike je konsolidacija javnih financ.

Nacionalni reformni program opredeljuje cilje do leta 2020. Evropski voditelji so namreč junija lani sprejeli novo gospodarsko strategijo Evropa 2020, ki naj bi zagotovila pametno, vzdržno in vključujočo gospodarsko rast in delovna mesta ter nasledila neuspešno lizbonsko strategijo. Sedaj morajo članice oblikovati in v Bruselj poslati nacionalne programe reform.

Nova razvojna strategija opredeljuje pet merljivih ciljev, in sicer 75-odstotno zaposlenost ljudi, starih od 20 do 64 let, vlaganje treh odstotkov bruto domačega proizvoda Evropske unije v raziskave in razvoj, izpolnjevanje podnebno-energetskih ciljev 20/20/20, zmanjšanje števila revnih in socialno izključenih do leta 2020 za vsaj 20 milijonov, glede izobraževanja pa naj bi se delež osipnikov zmanjšal pod 10 odstotkov, delež ljudi, starih od 30 do 34 let, ki so končali terciarno ali primerljivo izobraževanje, pa naj bi se zvišal na najmanj 40 odstotkov.

Vsi ukrepi za doseganje ciljev sodijo v okvir konsolidacije javnih financ. Dinamiko zniževanja javnofinančnega primanjkljaja določa program stabilnosti, ki ga mora Slovenija v Bruselj prav tako poslati aprila.