Pogledi ekonomistov na nastalo situacijo se seveda razlikujejo glede na nazor, ki ga ti ekonomisti zastopajo. Nekateri strokovnjaki pritrjujejo Vzajemni, da je najbolje sprejeti izravnalne sheme, spet drugi pa vidijo rešitev v predlogih ministrstva za zdravje, ki pravi, da bi bilo treba dopolnilno zavarovanje ukiniti.
Dr. Mičo Mrkaić, ki je predstavnik neo-liberalne ekonomske šole meni, da so težave Vzajemne posledica neurejenega trga zavarovanj.
"Vedno, kadar imate zavarovalnico, ki mora premije določati po načelu vzajemnosti, ostale zavarovalnice pa lahko določajo premije po individualnem tveganju, so izravnalne sheme nujne. Drugače lahko zavarovalnice, ki imajo več prostosti, izbirajo mlajše zavarovance in tako izberejo tveganja, ki so zanje manjša. Trg lahko tako popolnoma razpade," razlaga Mrkaić.
Nekateri drugi ugledni ekonomisti pa menijo drugače. V potezi Vzajemne vidijo željo, da bi Vzajemna postala bolj tržna kot socialna zavarovalnica.
Dr. Tine Stanovnik iz Ekonomske fakultete v Ljubljani pravi, da je vlada pred časom predlagala, da bi imeli premije posebnih oblik, kot je odstotek od plače, kar pomeni še močnejšo socializacijo privatnega zdravstvenega zavarovanja, zdaj pa ji kot kaže Zavarovalnica Vzajemna vrača udarec. Želi namreč sistem, ki poudarja bolj privatne atribute zavarovalnice, se pravi ločevanje glede na tveganje pri posameznih kategorijah zavarovancev.
Po tej logiki torej ni naključje, da je do zapletov prišlo ravno v predvolilnem času, ko ima vlada manj maneverskega prostora. Stroka pa si prav tako ni enotna v tem, kako težave rešiti. Po mnenju dr. Stanovnika so izravnalne sheme sicer možna rešitev, a preveč zapletena. Stanovnik zagovarja predlog ministrstva, po katerem bi dopolnilna zavarovanja ukinili, pravice iz njega pa bi spadale v obvezno zavarovanje.
Toda drugi menijo, da taka "sociala" zaradi gospodarskih razlogov ni mogoča. Mrkaić tako opozarja:"Do leta 2030 bomo imeli četrtino ljudi, ki bodo starejši od 65 let. Če bi vse spravili v obvezno zavarovanje, bi to pomenilo ogromne pritiske na trg dela. Povečanje premij bi lahko preseglo 20 odstotkov. Tega si dejansko ne moremo privoščiti in kdor razmišlja malce dolgoročno in razume ekonomijo ve, da je shema iz bele knjige utopija."
Obe šoli imata prednosti in slabosti. Liberalna preveč posega v socialne pravice ljudi, glavno vprašanje bolj socialne ekonomije pa je, kolikšno socialno breme lahko gospodarstvo prenese.
