Bo zdravje privilegij bogatih?

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zahtevajo umik predloga zakona o zdravstvenem varstvu. Ocenjujejo namreč, da je nehuman in krivičen do delavcev, posledica pa bi lahko bila, da bi postalo "jutri zdravje privilegij bogatih".

"Pogledali smo najnovejšo verzijo predloga zakona in ugotovili, da je v njem cela vrst sprememb, na katere bomo sindikati izredno občutljivo odreagirali," je poudarila sekretarka ZSSS Lučka Böhm. Izpostavila je, da naj bi po novem obvezno zdravstveno zavarovanje pri enaki prispevni stopnji plačevalo manjši delež cene zdravstvene storitve. To velja zlasti za poškodbe pri športu in zaradi alkohola, pa tudi pri celi vrsti drugih zdravstvenih storitev.

Kar pomeni – tako Böhmova – da "bomo jutri morali plačevati višje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in to iz našega neto žepa". Slovenski delavci z nizkimi plačami bodo po njenem mnenju dodatni finančni pritisk težko zdržali.

Hrana in pijača v bolnišnici iz lastnega žepa

Sindikalistom tudi ni všeč, da predlog zakona prinaša zniževanje nadomestil plače v primeru bolniške odsotnosti, zlasti za nego družinskega člana. To se nanaša na primer, kadar otrok zboli in eden od staršev ostane doma, da ga neguje. Prvi dan ne bo več plačan, kot to velja zdaj, za naslednje dneve pa sledi zelo nizka odmera nadomestila, in sicer 65 odstotkov od osnove, je pojasnila Böhmova.

Izpostavila je tudi, da bomo po novem predlogu zakona ob obisku bolnišnice iz svojega žepa plačali tudi hotelski del (hrano in pijačo). To je zelo narobe, saj si bo bolnišnično zdravljenje privoščila kopica premožnih, in to bo postalo privilegij bogatih, je podčrtala.

Zakaj slabšati kakovost življenja delavcev?

Prvak ZSSS Dušan Semolič pa je opozoril, da je za delavce kot aktivne zavarovance zakon nehuman in krivičen, ter pozval ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, da ga umakne. "Treba se je vprašati, kje so vzroki za te bolniške, kot trdijo, in v kakšnih razmerah delajo naši delavci," je dejal. Spomnil je, da je bilo v letu 2008 na račun "zdravja delavcev" kar 18,6 milijona nadur, mnogo tudi neplačanih. "Treba se je vprašati, zakaj slabšati kakovost življenja naših delavcev," je sklenil Semolič.

Manj za poškodbe pri športu, manj za nego otroka, manj za bolniško odsotnost ...

Sindikati nasprotujejo predvsem zniževanju bolniških nadomestil in uvajanju skupine "tveganih" aktivnosti, ob katerih zavarovanci ne bi bili upravičeni do polnih bolniških nadomestil ali pa bi v primeru poškodb del stroškov zdravljenja morali kriti sami.

V uvodu predloga sta med temeljnimi cilji izpostavljena večja družbena skrb za zdravje in večji poudarek preventivi. A proti temu deluje že postavka o največ 40-odstotnem kritju stroškov zdravljenja in rehabilitacije po poškodbah, nastalih pri telesnih dejavnostih, kot so na primer planinarjenje, gorsko kolesarstvo, rolkanje, deskanje, drsanje, smučanje, letenje z baloni ali potapljaštvo.

Za pet odstotkov znižuje tudi vsa nadomestila za bolniško odsotnost z izjemo tistih odsotnosti z dela, ki so posledica dajanja organov ali živega tkiva v korist druge osebe ali izolacije, ki jo odredi zdravnik. Poleg tega skrajšuje čas bolniške odsotnosti v breme delodajalca s 30 na 25 dni. Novosti pa prinaša tudi za starše. Kot smo že omenili, bodo do nadomestila za nego otrok upravičeni šele od drugega dneva zadržanosti od dela dalje.

Prispevki tudi od avtorskih in drugih pogodb

S tem zakonom pa skuša ministrstvo za zdravje razširiti tudi nabor osebnih prejemkov, od katerih se plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje. Tako besedilo predvideva, da se bo prispevke plačevalo tudi od avtorskih in podjemnih ter drugih civilnopravnih pogodb, od nagrad za delo v upravah in nadzornih svetih družb ter organih upravljanja zavodov, od nadurnega dela in dežurstev, jubilejnih nagrad in nadomestil po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, od odpravnin, pa tudi od študentskega dela.