Bo zaradi bencinskega centa še dražje gorivo?

Varnost na slovenskih cestah je statistično boljša z manj nesrečami in manj umrlimi, večina cest pa ostaja slabih. Po analizah Avto-moto zveze Slovenije (AMZS), kjer so pregledali približno polovico državnih cest, so avtoceste v dobrem stanju, več kot 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest pa je varnostno neustreznih. Na njih so razpoke, udarne jame, kolesnice, krušijo in obrabljajo se. Tudi 20 mostov bi morali nujno sanirati, 17 je zaprtih.

Na prometne nesreče vplivajo trije poglavitni dejavniki: človek, vozilo in cesta, pri čemer naj bi bila cestna infrastruktura vzrok za tri do 30 odstotkov prometnih nesreč. A denarja za popravilo in vzdrževanje slabih cest ni. Po ocenah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča bi bilo treba za preprečitev slabšanja cestne infrastrukture letno vlagati med 150 do 200 milijonov evrov letno, po sedanjih projekcijah se jim obeta od samo 60 do 70 milijonov evrov, kar še zdaleč ni dovolj.

V vsakem primeru bo potrebno najti nove vire financiranja. Po mnenju sekretarja komisije za vzgojo in varnost cestnega prometa pri AMZS, Jureta Kostanjška, je vsekakor potrebno denar od registracij vozil vrniti nazaj na ceste. Omenil je bencinski cent, "čeprav država s trošarinami že sedaj dobršen del končne cene goriva 'odpelje' v integralni proračun. Ne podpiramo dviga cene goriva s tega naslova, le namenitev dela trošarine neposredno za vzdrževanje cest."

Slovenija je v preteklosti že poznala tovrsten model financiranja infrastrukture. Z bencinskim tolarjem je zbirala sredstva za gradnjo avtocest, med letoma 1998 in 2008 se je nabralo za dobro milijardo evrov. Nekoč smo torej zbirali sredstva za gradnjo avtocest, zdaj pa so oživele ideje o bencinskem centu, ki bi lahko predstavljal stalen vir financiranja vzdrževanja močno načetih 6000 kilometrov državnih cest.

Vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije za varnost prometa Igor Velov se zavzema tudi za sistemsko ureditev, po kateri bi morale zavarovalnice finančno prispevati k prometni varnosti. Če je manj nesreč, je namreč tudi manj izplačanih premij in zavarovalnice so na boljšem. V zavarovalnicah še niso bili uradno obveščeni o njegovem predlogu, že zdaj pa podpirajo razne akcije za zmanjšanje števila prometnih nesreč z osveščanjem zavarovancev in spodbujanjem varnosti, so zatrdili.

Kostanjšek se zaveda, da bi bil dobrodošel vsak dodatni denar za vzdrževanje cest, "a nikakor ne na račun zvišanja zavarovalnih premij". Sicer pozna primere v tujini, ko so tudi zavarovalnice prispevale k obnovi vozišča, kjer so se škode pogosto ali redno dogajale in je bilo očitno, da je prav infrastruktura vzrok za prometne nesreče. Plačale so, če je izračun pokazal, de se jim bolj izplača investirati v sanacijo infrastrukture kot v kritje škod.

Po njegovih informacijah so pred nekaj leti nekatere slovenske zavarovalnice že vlagale v cestno infrastrukturo, vendar se je pokazala regionalna pripadnost. "Na primer Zavarovalnica Tilia ne bo plačevala križišča na Gorenjskem, Zavarovalnica Maribor ne bo plačevala sanacije nevarnega ovinka na Primorskem in podobno," je ponazoril.

Direkcija za infrastrukturo predlaga oblikovanje cestnega sklada. Zadnjo besedo, kako zagotoviti sredstva, pa bo seveda imela vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo.