Zunanji minister Miro Cerar je v izjavi za javnost po današnji seji vlade potrdil, da je vlada sprejela njegov predlog ter priznala Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, s tem pa se je Slovenija pridružila ZDA in 23 državam Evropske unije, ki so vodjo opozicije že priznale z namenom izvedbe novih volitev.
Pri tem je Cerar poudaril, da je 19 članic to odločitev sprejelo v enem dnevu, Slovenija pa je o tem razpravljala dva tedna. To je po njegovih besedah načelo kredibilnost države glede učinkovitosti sprejemanja tovrstnih pomembnih odločitev.
Madurova vlada izvaja "sistematično politično represijo"
Ne gre za priznanje alternativne oblasti, ampak za "prepoznanje vloge začasnega predsednika" za izvedbo demokratičnih volitev, na katerih naj bi se znova vzpostavila legitimna oblast. "In nič več kot to," je poudaril Cerar. "Zasledujemo le nove volitve. To je edini cilj," je dodal in izpostavil, da so vlado k tovrstnemu dejanju pozvali tudi v Venezueli živeči Slovenci.
To je odločitev za demokracijo, za človekove pravice in za vladavino prava, pravi Cerar. V Venezueli se že leta soočajo z gospodarsko, socialno in humanitarno krizo, vlada Nicolasa Madure pa "izvaja sistematično politično represijo in si je uzurpirala oblast", je še dejal Cerar. Odločitev vlade je po njegovih besedah tako namenjena predvsem podpori Venezuelcem, 85 odstotkov jih namreč živi pod pragom revščine, približno tri milijone jih je že zapustilo državo.
Slovenija s tem ne posega v notranje zadeve Venezuele
Slovenija, tako kot večina zahodnih držav, ne priznava lanskoletnih volitev, na katerih je zmago slavil Maduro, "ker niso bile ne svobodne ne poštene, torej nedemokratične, netransparentne in zato tudi nelegitimne", na kar so zunanji ministri članic EU na to opozorili že osem dni po teh volitvah.
Ta trenutek je tako edini legitimno izvoljeni "in kot takšen tudi mednarodno priznan" organ narodna skupščina. Ko je Maduru potekel prejšnji mandat in ko se je predsednik skupščine Guaido potem razglasil za začasnega predsednika države, ga je zdaj kot takega prepoznala tudi Slovenija. Kot je še pojasnil Cerar, gre za "deklarativni akt in ne konstitutivni akt", s katerim je Slovenija "prepoznala dejstvo" v Venezueli. "S tem ne posegamo v notranje zadeve države," je še poudaril.
Nasprotovanje odločitvi vlade je 'nasprotovanje demokraciji in človekovim pravicam'
Predlogu je že pretekli teden nasprotovala Levica, saj naj bi bilo priznanje Guaidoja priznanje ameriškega imperializma in intervencionizma, ter zagrozila, da je pod vprašajem nadaljnja podpora vladi Marjana Šarca, če slednja prizna Guaidoja.
Cerar je tako danes izrazil pričakovanje, da današnja odločitev vlade ne bo načela sodelovanja z Levico. V opozorilu, da se raven razprave v DZ vse bolj niža in da postaja vse bolj žaljiva, je Cerar ocenil, da je nasprotovanje današnji odločitvi vlade "nasprotovanje demokraciji in človekovim pravicam" v Venezueli. Zagotovil pa je, da če bo prišlo do kakšnih novih zasukov glede položaja v Venezueli, "kakšnih intervencij", pa bo vlada "morala razmišljati na novo".
Levica bo zahtevala sklic izredne seje odbora za zunanje zadeve
"Ta odločitev vlade je za nas nedopustna," pa je v odzivu dejala poslanka Levice Violeta Tomić. Stališče stranke je pojasnila, da je s tem ogrožena Venezuela in se lahko tam zgodi državljanska vojna.
Dodala je, da bodo zahtevali sklic izredne seje odbora DZ za zunanje zadeve, na kateri bodo zahtevali preklic sklepa vlade. Ob tem ni navedla časovnega okvirja, kdaj bi se to lahko zgodilo. Glede sodelovanja s koalicijo pa je ocenila, da današnja odločitev vlade ne prispeva k boljšem sodelovanju, o morebitnih drugih posledicah pa ni govorila.
V SD odločitve niso podprli, saj "ni v skladu s slovensko ustavo"
Pomislek proti predlogu je na seji vlade, po pričakovanjih, izrekel "zgolj minister iz vrst SD", saj v stranki nasprotujejo načinu odločanja, menijo namreč, da bi moral o tem prej odločati odbor za zunanjo politiko.
Neposredno po Cerarjevem nastopu se je v imenu SD že odzval poslanec Milan Brglez in ocenil, da je vlada zdaj priznala le eno stran v sporu in si sama naložila mednarodnopravne obveznosti. Odločitev je ocenil kot napačno, ker bi lahko vodila v državljansko vojno v Venezueli. Slovenija pa bo soodgovorna za vse, kar bo storil Guaido oz. "koalicija voljnih", je menil.
"Naša politika pa ni v priklanjanju koaliciji voljnih, ampak spoštovanje ustave," je še poudaril Brglez in napovedal poglobljeno razpravo v DZ o tem vprašanju, ker da današnja odločitev vlade ni bila v skladu s slovensko ustavo. Zatrdil je še, da zato ministri SD te odločitve tudi niso podprli.
Vlada prejšnji teden ni odločala o Cerarjevem predlogu, da naj Slovenija prizna Guaidoja za začasnega venezuelskega predsednika z namenom razpisa demokratičnih predsedniških volitev. "Obžalujem, da je venezuelska kriza postala predmet notranjepolitičnih obračunavanj v Sloveniji, kar zavira sprejetje mednarodno gledano pomembnih odločitev," je takrat poudaril Cerar, ki ga sicer na seji vlade zaradi obiska v ZDA ni bilo. Opozoril je, da je odločitev o priznanju Guaidoja praktično v enem dnevu sprejelo 22 držav članic EU.
Predsednik venezuelskega parlamenta Juan Guaido se je 23. januarja razglasil za začasnega predsednika Venezuele, saj ne priznava novega spornega mandata predsednika Nicolasa Madura. Guaidoja za začasnega predsednika priznavajo ZDA, več držav v regiji in večina članic Evropske unije. Maduro po drugi strani uživa podporo Rusije, Kitajske in Turčije, v regiji pa Mehike, Kube in Bolivije.
KOMENTARJI (161)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.