Novih informacij glede nove kandidatke načeloma ni. Še vedno se vrtijo enaka imena, prvo med njimi torej Marta Kos. Bila je med prvimi, ki se je premierju Robertu Golobu pridružila v stranki Gibanje Svoboda, a se je kmalu s stranko in njim razšla, po tem, ko so si za predsedniškega kandidata namesto nje, ki je že bila najavljena, izbrali Milana Brgleza. A spor se je očitno nekoliko shladil, to mesto naj bi ji bilo ponujeno, veliko je tako odvisno od tega, kako se bo odločila ona.
Tanja Fajon, še ena možna izbira, bi bila za Ursulo von der Leyen primerna kandidatka, saj verjetno ne bi imela veliko težav s potrjevanjem v evropskem parlamentu. A za mnoge iz vladnih vrst se po do zdaj znanem glede odnosa med glavno vladno stranko Gibanje Svoboda in koalicijsko partnerico SD zdi to precej mala verjetnost.
In da bi v primeru košarice Marte Kos nekoliko zrasle delnice Marjete Jager, najvišje kotirane slovenske uradnice v Bruslju. To so torej špekulacije tega konca tedna, marsikdo pa ob tem poudari, da bo zadnjo tudi tokrat imel premier, ki seveda zna, kot smo že videli, tudi v zadnjem trenutku presenetiti. Odločitev bo morala pasti jutri, seja vlade je napovedana za 11. uro.
Potrditvi vlade pa po slovenski zakonodaji sledi še obvezna predstavitev na odboru za evropske zadeve v parlamentu, ki o kandidatu sprejme sicer nezavezujoče mnenje. Da bi ime kandidata uradno v Bruselj poslali do srede, bi moral biti ta odbor sklican v najkrajšem možnem času. Je pa predsednik odbora poslanec SDS Franc Breznik, odgovora, ali bo pripomogel k temu, da se bo z roki izšlo, pa danes nismo dobili.
Se je pa v vseh neformalnih pogovorih danes nekoliko bolj izkristaliziral resor, na katerega naj bi Slovenija računala: ker je dosegla menjavo kandidata naj bi Ursula Von der Leyen Sloveniji res v zameno ponudila želen resor širitve, kar naj bi pomenilo 6 milijard vreden resor, ki bi vključeval urejanje evropske poti za Ukrajino in Zahodni Balkan. A tudi glede tega seveda nič ni gotovo, dokler sestavljanke komisije Von Der Leyen ne sestavi do konca.
V Bruselj so sicer romala pretežno moška imena
Ni pa slovenski premier edini, ki je dobil zaušnico predsednice komisije Ursule Von der Leyen. Kaže, da so klonili tudi Romuni, ki so v Bruselj že poslali novo, jasno, namesto moškega žensko ime. Da prva ženska v zgodovini na čelu Evropske komisije zagovarja enakomerno zastopanost obeh spolov, sicer ni skrivnost, a je jasno tudi to, da je zahtevo, naj članice predlagajo po dva kandidata različnih spolov, javno naslovila šele po ponovni izvolitvi, ko je torej že imela zagotovljeno podporo evroposlancev. Bi bilo sicer drugače? In če tudi se zdi, da slovenska vlada zdaj s težavo pripravlja plan B, pa vseeno ne bi smeli imeti prevelikih težav s prepričevanjem kandidatke. Da sprejme izziv, bi lahko pretehtalo okoli 25 tisoč razlogov. Mesečno, seveda.
"Ponovno si bom pri sestavi komisije prizadevala za enak delež predstavnikov moškega in ženskega spola," tako šele po izvolitvi nova šefica komisije. Kmalu po tem, ko je torej dobila novo zaupnico. Ko je ob številnih pomislekih in tudi nepodpori dela poslancev zavezniških političnih skupin v parlamentu vendarle dobila udobno večino.
"Kot sem to storila nazadnje, bom v pismu pozvala voditelje, naj predlagajo moškega in žensko kandidatko. Tudi tokrat bodo izjeme kandidati, ki bodo ohranili svoj položaj v sestavi komisije," dodaja Von der Leynova. In to je zahteva, ki je z izjemo Bolgarije ni upoštevala nobena članica Unije. V Bruselj so romala pretežno moška imena, pri svojem je vse do nedavnega obiska predsednice pri nas, vztrajal tudi Golob. Zaradi neubogljivosti očitno zelo nezadovoljna predsednica komisije želi pred skorajšnjimi predstavitvami kandidatov očitno stvari na svoje mesto in posesti neposlušne voditelje članic.
"Slovenci pokleknili pod pritiskom Von der Leynove," tako v Evropi, zdi se precej vplivnejši južni sosedje v medijih komentirajo umik Tomaža Vesela. A pred dejstvo naj ponudijo ženske kandidatke je očitno predsednica postavila še nekatere druge voditelje, ki ne spadajo v njeno evropsko politično družino. Tako so tudi Romuni že umaknili svojega favorita v Bruselj poslali novo ime. Je pa predsednica istočasno naletela na odpor otočanov, malteški premier ne namerava umakniti svojega kandidata in podaljšati kot naj bi zahtevala Von der Leynova mandata njihovi dozdajšnji komisarki.
Osnovna plača komisarja znaša malo manj kot 26.000 evrov bruto
"V tem trenutku nimamo nobenega drugega kandidata ali kandidatke," tako pred časom torej premier Golob, ki mora v kratkem času torej prepričati zanj in Evropo sprejemljivo osebo, ki bi v Bruslju nasledila Janeza Lenarčiča. Selitev bi lahko bila nekoliko enostavnejša tudi na račun izdatnega dodatka, ki ga komisar prejme za službovanje v tujini. Tega prištejejo osnovni bruto plači, ki znaša nekaj manj kot 26.000 evrov bruto. Ob tem lahko nesojeni komisar računa še na precej finančno brezskrbno staranje. Nekdanji komisar Janez Potočnik si je denimo z dvema mandatoma zagotovil še mesečno približno pet tisoč evrov evropske pokojnine.
KOMENTARJI (185)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.