'Kakšno malenkost snega bi lahko videli sredi tedna'

belih zim po nižinah ne bo več :) tega se pomoje vsi zavedamo ;)

Če v rastlinjaku zakuriš,potem je toplo

V sredo bo sneg------na Aljaski

S haarpom se je lepo igrati.

Ma bejžte mi nekam s s tem snegom. To je samo drek na cesti in nič drugega.

Nehite.Sploh ne znate več napovedovat vremena.Še dva dni nazaj ste pisali o 15cm snega,ki naj bi zapadel po nižinah.Sedaj pa vidim da bo samo scalo in nič drugega,pa to!!!

Očitno da je zdaj spet neko zelo nepredvidljivo stanje, tako da ne morejo pravilno napovedati za tri dni naprej. Tako kot so bile takšne "razmere" en mesec nazaj. Kupujejo neke superraučnalnike za te vremenske napovedi pa ti na koncu nona bolje napove vreme od njih.

bil bi že čas,da zapade v nižinah in naj ostane do sredine marca

Ljubljančani imajo radi sneg, kar tam naj pade.

ZIMA 1980/1981: Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej zimi je bilo 118 dni snežne odeje. ZIMA 1984/1985: Precej huda zima. Temperature so se januarja in februarja večkrat spustile pod -20 stopinj. Povprečna januarska temperatura je bila -5 stopinj, 8. januarja je bilo v Ljubljani -20,3 stopinje, Babno polje -33 stopinj. ZIMA 1985/1986: Veliko snega in mraz v februarju. Največ snega je tokrat zapadlo v severovzhodni Sloveniji. V Ribnici na Pohorju je snežna odeja merila kar 150 cm, v Podlipju na Kozjaku je sneg segal 132 cm visoko, v Radljah ob Dravi so ga namerili 110 cm, v Cirkulanah pri Ptuju 86 cm, v Oplotnici ob vznožju Pohorja 75 cm, v Kančevcih na Goričkem 69 cm, v Veržeju 66 cm in v Murski Soboti 61 cm. ZIMA 1986/1987: Po toplem decembru je sledil ledeno mrzel in precej snežen januar. V dveh dneh je zapadlo več kot 50 cm snega, v Ljubljani ga je bilo 89 cm, pritisnil pa je tudi hud mraz. 13. januarja je bilo v Murski Soboti zjutraj -27 stopinj Celzija, Blaguš v Slovenskih Goricah pa kar -29 stopinj.

zredne razmere v državi, v Ljubljani rovi skozi sneg Država je razglasila izredne razmere in splošno mobilizacijo za čiščenje snega. Nastala je tudi ogromna škoda v sadovnjakih in gozdovih, na električnem in telefonskem omrežju in na ostrešjih stanovanjskih hiš. Kot spletna stran ciklon.si navaja spomine neke Ljubljančanke, je bilo leta 1952 tako veliko snega, da so ljudje skozi okna visokopritličnih hiš hodili naravnost na sneg, da so bili ponekod po Ljubljani dobesedno rovi in da sploh niso vedeli, kam bi odmetavali sneg, ker ga je bilo toliko. Druge najhujše zime v zadnjem stoletju so bile še (vir: Vremensko društvo Zevs): - Zima 1939/1940. Druga najhujša zima v prejšnjem stoletju. V Ljubljani se je temperatura kar 35-krat spustila pod -10 stopinj Celzija. - Zima 1941/1942. Huda in dolga zima. Že v oktobru je snežilo, tudi začetek novembra je bil snežen, najhujše pa je bilo od 8. januarja do 22. februarja, ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo. - Zima 1962/1963. Precej huda in snežna zima, v Murski Soboti je bilo 16. januarja -31 stopinj Celzija. Na Primorskem je bila močna burja, pomešana s snegom in ledom. Ceste so bile poledenele in neprevozne. - Zima 1980/1981. Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej zimi je bilo 118 dni snežne odeje. - Zima 1984/1985. Precej huda zima. Temperature so se januarja in februarja večkrat spustile pod -20 stopinj. - Zima 1995/1996. Dolga in snežna zima s 95 dnevi snežne odeje, zadnjič je snežilo 13. aprila. - Zima 2004/2005. Med 6. in 10. februarjem hud mraz. Mraz z jutranjimi temperaturami pod -20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in tako je bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950. - Zima 2012/2013. Dolga in precej snežna zima. Vso zimo je pogosto snežilo. Že v decembru je bilo ponekod do 70 cm snega, januarja pa je na debelo zametlo vso Slovenijo. Še več snega pa je bilo konec februarja. Tudi marca je še snežilo, temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici marca ni bilo že od leta 1963.

Največ snega je bilo pozimi 1952 Rekordno največ snega je zapadlo pozimi 1951–1952. Ta zima ni bila tako mrzla kot zima 1928–1929, pač pa je veliko preglavic ljudem delal sneg. Snežna odeja je bila tako najdebelejša od začetkov vseh merjenj, ki so jih začeli izvajati sredi 19. stoletja. Med 13. in 15. februarjem 1952 je v Sloveniji snežilo nepretrgoma tri dni. V Ljubljani je zapadlo 146 cm snega, v Bovcu, na Tolminskem 188 cm, v Novem mestu 100 cm, v Kočevskem rogu pa okoli 200 cm. Železniški in cestni promet po Sloveniji je bil popolnoma ustavljen, zato so bili nekateri popolnoma zasneženi kraji na Tolminskem in Bovškem odrezani od sveta in nekaj dni tudi brez vsake hrane in elektrike.

Razočaranje novinarjev, ker ne bo snega je popolno! V ponedeljek ne bodo mogli pljuvati čez cestarje in DARS.

Veliko snega in nič plužit,da se ne vidi razrite ceste.

Ne verjamite napovedim za teden naprej . To so american napovedi, ki so vecinoma ugibanje

Se ne pritožujem. Sneg je lep, venda so ceste grozne.

da, res bo, upam, da bo že za smuko na Kaninu : )))

Kako, saj ste napovedovali sneg in dolgo, mrzlo zimo z veliko snega?

Še na Kredarici je vprašanje a komoli nižje.

Vi se za 3 dni in to NAZAJ!!! Neznate pravilno napovedat in sedaj delate paniko kaj bo v ponedeljek!!!