V ustavni komisiji naklonjeni vpisu slovenskega znakovnega jezika v ustavo

Člani ustavne komisije DZ, ki so danes obravnavali vladni predlog za začetek postopka za dopolnitev ustave, tako da bi vanjo zapisali pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika kot jezika skupnosti njegovih uporabnikov, so izrazili naklonjenost predlogu. Glede na sprejeti sklep naj poslanske skupine do 12. julija predlagajo kandidate v strokovno komisijo. Ta bo oblikovala predlog, ali naj se postopek za spremembo ustave začne ali ne.

Vlada pa naj v skladu s sprejetim sklepom do 12. julija sporoči, kakšne materialne in druge posledice bi imela takšna sprememba ustave. Prav tako naj se tudi opredeli do predloga poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti, naj se ustrezno dopolni in v ustavo smiselno umesti tudi madžarski in italijanski znakovni jezik. Predlog sta pripravila glede na to, da ustava obema manjšinama na narodnostno mešanih območjih zagotavlja uporabo njunih jezikov.

Vlada je predlog za začetek postopka za dopolnitev drugega poglavja ustave z osnutkom ustavnega zakona o dopolnitvi tega poglavja pripravila na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.

Z njim želi, da se na ustavni ravni uporabnikom slovenskega znakovnega jezika, torej gluhim, naglušnim, gluhoslepim in osebam s polževimi vsadki, ki jim je ta jezik materni, avtohton, zagotovi ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe. Z njimi jim bo po mnenju vlade dejansko omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov.

V 62.a člen bi tako zapisali, da "za zagotavljanje enakega položaja oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, v družbi država izvaja jezikovno politiko za varovanje in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Položaj in posebne pravice uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji ureja zakon".

Predsednik zveze društev gluhih Mladen Veršič je s pomočjo tolmačice za znakovni jezik opozoril, da se gluhi otroci v šoli še vedno ne morejo učiti svojega jezika, torej slovenskega znakovnega jezika. Hkrati je izpostavil, da ima le odstotek gluhih visokošolsko izobrazbo. Gluhi so zaradi neizobraženosti zelo slabo zaposljivi ali celo nezaposljivi, je dejal.

Gluhi imajo med vsemi invalidi najslabši socialni položaj, ga je dopolnil sekretar zveze Matjaž Juhart. V zvezi po njegovih besedah želijo, da bi se gluhi otroci lahko v šoli učili slovenskega znakovnega jezika, kot se večina drugih otrok uči slovenščine.

Predsednik DZ Dejan Židan je v razpravi dejal, da poslanska skupina SD podpira predlog za začetek postopka za dopolnitev ustave. Po njegovih besedah je pomembno pomagati posameznikom, da bodo lažje del skupnosti. Židan je hkrati javno zagotovil, da bo storil vse, kar lahko, da se zakonodajno kolesje zažene v smer omenjenih sprememb.

Tudi v SAB po besedah Andreja Rajha podpirajo predlog. Tako se bo začel slovenski znakovni jezik sistematično razvijati, revščina med gluhimi pa se bo izkoreninila, je menil.

Po besedah Željka Ciglerja iz Levice si v poslanski skupini ne želijo, da bo zapis v ustavi le črka na papirju. Pač pa se mora položaj gluhih izboljšati tudi v praksi, je pozval.

Tudi Jani Möderndorfer iz SMC je poudaril, da je treba dati gluhim pravico do njihovega jezika in hkrati mesto v družbi, ki jim pripada.

Slovenija bi tako postala peta država EU, ki je znakovni jezik umestila v ustavo

Veršič je na nedavnem posvetu izrazil željo, da bi do spremembe ustave prišlo do 14. novembra, ko bo dan slovenskega znakovnega jezika. Slovenija bo, če se bo to zgodilo, peta država v EU, ki je znakovni jezik umestila v ustavo. To so že storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.

V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, približno 75.000 oseb pa ima slušni aparat.