Z današnjim dnem se na spremenjene razmere pri pogojih sprejemanja migrantov odziva tudi Slovenija, ki bo po novem dovoljevala vstop v Slovenijo zgolj tistim migrantom, ki bodo zaprosili za mednarodno zaščito in tistim, za katere je vnaprej potrjeno, da jih bodo države, kamor so namenjeni, sprejele.
O zgornji meji sprejemanja migrantov na vladi še niso govorili
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je po seji vlade pojasnila ukrepe vlade v zvezi z migrantsko krizo. Pojasnila je, da je na seji seznanila vlado s podobnimi ukrepi, ki jih je sprejela Avstrija in s katerimi jo je že seznanila avstrijska kolegica Johanna Mikl-Leitner.
Ministrica je zagotovila, da sprejeti omejevalni ukrep glede sprejema migrantov ne prejudicira postopkov mednarodne zaščite. O zgornji meji sprejemanja migrantov Slovenija po njenih besedah za zdaj še ne govori.
Kot je dejala ministrica, je vlada sprejela prvega od pričakovanih ukrepov v sklopu obvladovanja migracijskega toka. "Slovenija migracijski tok ves čas obvladuje in je pripravljena na različne scenarije. Nastopile so okoliščine, ki zahtevajo prvo stopnjo ukrepanja," je dejala. To pa pomeni, da je poostrena mejna kontrola, kar pomeni, da se vstop dovoli le tistim, ki bodo zaprosili za azil in za katere je vnaprej potrjeno, da jih bodo ciljne države sprejele. O ukrepu so obvestili vse države na t.i. balkanski poti, je dejala ministruca in dodala, da bo Slovenija okrepila nadzor na zeleni meji.
Györkös Žnidarjeva: Ni razlogov za zaskrbljenost
Györkös Žnidarjeva je dejala, da sprejeti omejevalni ukrep glede sprejema migrantov ne prejudicira postopkov mednarodne zaščite. Prav tako je dejala, da je v tem trenutku zaskrbljenost odveč. "Delujemo tako, da stopnja varnosti ostane na enakem nivoju in da ne postanemo žep za migrante," je dejala.
Prav tako je pojasnila, da postopki na meji potekajo brez posebnosti in da zaenkrat ni nobenih sprememb na meji. Po njenih besedah si prizadevajo, da bi se začelo migrante omejevati že na grško-makedonski meji. To naj bi bil interes vseh balkanskih držav. Kot je dejala ministrica, Slovenija Makedoniji že pomaga s šestimi policisti, je pa pripravljena še naprej pomagati.
Koliko migrantov so avstrijski varnostni organi že zavrnili?
Sicer so avstrijski varnostni organi včeraj skupno zavrnili 19 migrantov, od tega 13 v Šentilju. Pri desetih je bil zavrnitveni razlog ta, da so migranti izrazili namero zaprositi za azil v drugih državah EU in ne v Avstriji in Nemčiji, pri treh migrantih pa njihova izražena identiteta ni ustrezala ugotovitvam varnostnih organov v postopku. V namestitvenem centru v Šentilju so zato opravili ponoven postopek registracije z zavrnjenimi migranti. Vsi so ali še bodo danes v ponovnem postopku sprejema pri Avstrijcih, so sporočili s policije.
Avstrija je od 26. decembra do 30. decembra 2015 zavrnila 869 migrantov, v letošnjem letu pa 1629 migrantov. Po ponovni registraciji je Avstrija praviloma sprejela vse migrante, zavrnili so zgolj posamične primere, ko so imeli tujci zaznambo prepovedi vstopa v SIS sistemu, še pojasnjujejo na policiji.
Ostojić: Tudi Hrvaška bo poostrila nadzor na meji
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je danes potrdil, da bodo poostrili nadzor nad begunci, ki prihajajo na Hrvaško. Čez mejo bodo spuščali le ljudi, ki bodo želeli zaprositi za azil v Avstriji ali Nemčiji. Poudaril je, da Nemčija ni zaprla svojih vrat ter da bo Slovenija danes sprejela še en vlak z begunci iz Hrvaške, ki bodo nadaljevali pot proti severu.
Ostojić je potrdil, da bodo hrvaški policisti od beguncev na meji s Srbijo poslej zahtevali, naj se izjasnijo, v kateri državi nameravajo zaprositi za azil. Čez mejo bodo spustili le tiste, katerih končni cilj bosta Avstrija ali Nemčija.
"Po Avstriji je tudi Slovenija zahtevala profiliranje ljudi na migracijski poti," je dejal Ostojić. Ocenjuje, da bodo takšne zahteve sprožile učinek domin. Ostojić je še ocenil novo pravilo, da bodo ljudje morali poleg imena, priimka in državljanstva navesti tudi državo, v kateri nameravajo zaprositi za azil, ni v skladu z mednarodno zakonodajo. "Kljub temu se bomo držali pravil, ker Hrvaška kot tranzitna država doslej ni delovala tako, da bi se lahko kdo pritožil, da ne ravna v skladu z dogovori iz 25. oktobra lani," je dejal.
Faymann: Zgornja meja za sprejem migrantov le okvirna
Avstrijski kancler Werner Faymann je sicer danes poudaril, da gre za "okvirno mejo", ki si jo je Avstrija zastavila. Kaj se bo zgodilo, ko bo zgornja meja prosilcev za azil prekoračena, pa Faymann za zdaj pušča odprto. Dejal je, da so glede tega za izvedensko mnenje zaprosili dva strokovnjaka.
V skladu z določeno zgornjo mejo naj bi Avstrija letos sprejela 37.500 prosilcev za azil, do sredine leta 2019 pa skupno 127.500. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je v sredo napovedala, da bodo, ko bo ta meja dosežena, še sprejemali prošnje za azil, a jih ne bodo obravnavali, ali pa bodo begunce zavračali že na meji.
Kancler Faymann tega danes ni želel potrditi. Kot je poudaril, bo izvedensko mnenje pokazalo, kakšne so možnosti v primeru prekoračitve zgornje meje. Po njegovih besedah je sicer cilj, da zgornje meje niti ne bi dosegli.
Policija avstrijske Štajerske: uvedba novega režima na meji poteka zelo dobro
Poskusna uvedba novega režima na avstrijsko-slovenski meji na mejnem prehodu Špilje poteka dobro. Redni sistem, ki še ni končna faza, bo uveljavljen od petka naprej, je potrdil tiskovni predstavnik policije avstrijske Štajerske Fritz Grundnig.
Kot je še dejal Grundnig, so v Špilju v sredo, ko je začel veljati poskusni sistem, sprejeli 500 beguncev, enako velja za danes in to pričakujejo tudi za prihodnje dni.
Na vprašanje, ali na meji kontrolirajo tudi slovenske državljane, so pri policiji avstrijske Štajerske pojasnili, da nadzor poteka normalno v okviru posamičnih kontrol potovalnih dokumentov na zveznih cestah in avtocestah, kot to velja že nekaj tednov. Tovorni promet na mejnem prehodu Špilje prav tako poteka brez posebnosti in zastojev.
Omejevanje števila prosilcev za azil ni v skladu z Ženevsko konvencijo?
Vnaprejšnje določanje števila sprejetih prosilcev za azil je v nasprotju z Ženevsko konvencijo, ocenjuje pravni strokovnjak Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete in dodaja, da imajo države mednarodno obveznost, da ne smejo zavrniti obravnave nikogar, ki zaprosi za azil, zlasti če mu s tem grozi možnost, da bo vrnjen v državo izvora.
Ženevska konvencija je na tem področju po besedah Zagorca edini dokument, ki v osnovi omejuje državno suverenost glede kontrole vstopa, bivanja in zapuščanja države. Vprašanje, ali se določilom konvencije v kakšnem primeru lahko odpovedo, pa je po njegovem mnenju precej kompleksno.
"Nekateri standardi Ženevske konvencije so po mojem mnenju del t. i. običajnega mednarodnega prava in ga države morajo upoštevati. Ni izgovora za to, da bi države zavrnile določila in prosilca za azil izpostavile tveganju vrnitve v državo izvora, kjer bi bil dejansko preganjan ali izpostavljen nekim resnim kršitvam človekovih pravic," je dejal Zagorc.
V aktualnih razmerah pa je na to vprašanje težko enoznačno odgovoriti, saj države kot sta tudi Avstrija ali Slovenija vedno lahko rečejo, da prosilca za azil ne vračajo v državo, iz katere je pobegnil. Drugače pa je z državami na začetku balkanske begunske poti, kot je recimo Grčija.
Posledice kršenja konvencije
Kar se tiče posledic morebitnega kršenja konvencije, so te lahko namenjene predvsem sankcioniranju države kršiteljice z naložitvijo ureditve zakonodaje, da bo ta v skladu s konvencijo, ter s plačilom pravičnega zadoščenja.
Zagorc pri tem navaja primer Hirsi Jamaa proti Italiji, v katerem je slednja leta 2009 zavrnila skupino 24 eritrejskih in somalijskih beguncev in jih prisilila k vrnitvi v Libijo. Italija je sicer izgubila spor na sodišču, a za posameznika, ki so mu kršene pravice, to ni velika uteha, saj prav v konkretnem primeru še danes ni znana usoda beguncev na ladji.
Morebiten argument držav, da je bila konvencija napisana v nekih drugih okoliščinah, morda drži, a se Zagorc sprašuje, ali je ta tako prepričljiv, da se posamezna država lahko razbremeni obveznosti. Države bi se morda lahko dogovorile za nek drugačen režim, ker gre za zelo množičen prehod in mešane migracije, saj so v teh skupinah tako osebe, ki jim status beguncev po pravu pripada, ob njih pa gre tudi za mejne primere in povsem ekonomske migrante.
"A takšna pravila o t. i. začasnem zatočišču na ravni Evropske unije že obstajajo, vendar ga države nočejo sprožiti, ker v njih ni izpostavljen sistem, kako bodo množični prosilci za azil razdeljeni po celotni EU," je dejal Zagorc in spomnil, da je Slovenija takšen sistem že imela v času vojne v Bosni in Hercegovini. Takrat ni bilo individualne obravnave, zadoščalo je, da je oseba prihajala s prizadetega območja.
Zagorc še meni, da so trenutne razmere precej žalostne, a sprožen je domino efekt, saj severne države z vzpostavljanjem svojega režima avtomatično diktirajo reakcije proti jugu. Na tnalu bodo predvsem države, ki niso znotraj EU, predvsem Srbija in Makedonija, pa tudi Grčija, še meni Zagorc.
Razpad schengena bi imel velike posledice na slovensko gospodarstvo
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da bi konec schengena pomenil veliko breme za slovensko gospodarstvo. "Vkolikor bi vsak tovornjak za prečkanje meje potreboval zgolj eno uro več, bi to za Evropo pomenilo 3 milijarde evrov dodatnih stroškov, za Slovenijo vsaj 8 milijonov evrov," so opozorili na GZS.
Med izvozniki storitev je imel večji izvoz le turistični sektor, ki pa bi bil prav tako prizadet, če bi znova uvedli strožji nadzor na mejah. "Ta sektor bi ob razpadu schengena prav tako lahko utrpel škodo, sploh zaradi manjšega obiska dnevnih turistov iz Italije in Avstrije. Če bi se zgolj vsak deseti Italijan in Avstrijec odločila, da zaradi daljšega potrebnega časa za prečkanje meje ne bi obiskala Slovenije, bi to pomenilo več kot 55 mio EUR turističnega izpada letno," so še zapisali v GZS.
Zato poudarjajo, da je za slovensko gospodarstvo pomembno, da vlada podpre vse rešitve na evropski ravni, ki krepijo varnostno situacijo na zunanjih mejah EU. Tudi dodaten policijski nadzor na meji ima podobne ekonomske posledice kot uvedba carin, saj podaljšuje čas za dostavo blaga, pravijo gospodarstveniki.
Tudi predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je dejal, da bi bila "cena ukinitve schengena zelo visoka, prizadela bi gospodarsko rast in delovna mesta".
Makedonija migrantom še naprej omejuje prehod čez mejo
Makedonija na mejnem prehodu pri kraju Gevgelija na meji z Grčijo v državo spušča le migrante, ki nameravajo za azil zaprositi v Avstriji ali Nemčiji, je sporočila makedonska policija. V sredo je sicer Makedonija mejni prehod za migrante zaprla.
"Danes zjutraj so odprli mejni prihod za migrante blizu Gevgelije, a v državo lahko vstopijo samo tisti migranti, ki jim na grških registracijskih dokumentih piše, da sta končni destinaciji bodisi Avstrija ali Nemčija," je za AFP povedal neimenovani visoki predstavnik policije v Skopju.
Kasneje je AFP poročala, da je okoli 2000 migrantov, ki so se nabrali na grški strani mej, že začelo prehajati mejo. Po navedbah makedonske policije bodo migranti morali izvirati iz Iraka, Afganistana in Sirije, prav tako pa bodo morali izraziti željo po vložitvi prošnje za azil v Nemčiji ali Avstriji in zatrditi, da ne bodo ostali v Makedoniji.
Grška policija pa je sporočila, da bo vse migrante na meji, ki prihajajo iz držav, kot so Pakistan, Alžirija in Maroko, poslala nazaj v Atene. Ob meji bodo lahko ostali le begunci iz Sirije, Iraka in Afganistana, da bi lahko nadaljevali pot v primeru, če jih bodo makedonski organi spustili čez mejo.
Na grški strani meje se pri železniškem mejnem prehodu po navedbah prič nahaja okoli 1000 migrantov. Okoli polovico jih je noč po zaprtju meje preživela v šotorih, druga polovica pa v avtobusih in na bližnji bencinski črpalki.
