Poslanke in poslanci so opravili drugo obravnavo vladnega zakona o socialnem varstvu, ki predvideva poostren nadzor sistema dodeljevanja denarnih socialnih pomoči in ustreznejšo ureditev pravice do družinskega pomočnika. Opozicijske LDS, SD in SNS ter koalicijska DeSUS so za to obravnavo pripravile 12 dopolnil, ki pa jih je poslanska večina zavrnila. Novela je v osnovnem besedilu določala, da prejemnik denarne socialne pomoči, ki je brezposeln, za šest mesecev izgubi pravico do pomoči, če zavrne vsakršno, tudi humanitarno delo. Na tako rešitev pa je bilo že na matičnem delovnem telesu vloženih precej dopolnil. Člani odbora so nato sprejeli dopolnilo koalicijskih SDS, NSi in SLS, s katerim so v zakon vstavili nekaj varovalk.
Novela tako sedaj predvideva, da mnenja o ustreznosti zaposlitve izdajajo rehabilitacijske komisije 1. stopnje, ki so imenovane v skladu s predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Komisija izda mnenje v primeru, ko prejemnik pomoči zavrne zaposlitev, in sicer po postopku zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti.
Tudi nekoliko omiljena določba pa ni zadovoljila opozicijskih LDS, SD in SNS. V LDS so z dopolnilom predlagali, da bi zakon vseboval besedno zvezo "primerna zaposlitev". To bi bila tista zaposlitev, ki ustreza do ene stopnje nižjemu tarifnemu razredu ustrezne kolektivne pogodbe in ki ustreza telesnim in duševnim zmožnostim osebe. SD pa so predlagali, da bi za primerno zaposlitev oziroma delo za upravičence do socialne pomoči štela enaka zaposlitev oziroma delo, kot ju določajo predpisi za prejemnike denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Poslanci SD in SNS so poleg tega še predlagali, da bi lahko prejemnik socialne pomoči ponujeno delo odklonil tudi zaradi ugovora vesti. Upravičenec do socialne pomoči, ki sprejme zaposlitev, ki ustreza več kot dve stopnji nižji izobrazbi, pa bi po predlogu SD po zaposlitvi še največ tri mesece prejemal polovični znesek denarne socialne pomoči.
Državno financiranje družinskega pomočnika?
Druga sporna točka zakona je financiranje družinskega pomočnika, ki se zaradi odločbe ustavnega sodišča prenaša z občin nazaj na državo. S tem naj bi se občinam kot financerjem družinskega pomočnika kar za tretjino znižali izdatki iz njihovih proračunov. A po mnenju opozicijskih poslanskih skupin in koalicijske DeSUS ustavna odločba z novelo zakona ni v celoti uresničena. Zakon namreč še vedno predvideva, da kadar sredstva za financiranje družinskih pomočnikov, ki jih prispevata država in invalidne osebe same, ne zadostujejo, razliko doplača občina. Zato so v SD in DeSUS predlagali, da se tudi ta razlika prenese na državo.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.