Bo tožbe pravosodnih funkcionarjev ustavila revizija?

Iz pravnomočne sodbe, ki jo je 18. junija potrdil senat Višjega delovnega in socialnega sodišča, izhaja, da je bila ''osnova plače nezakonito znižana za 20 odstotkov''. Zato so sodniku, ki mu je država namesto 100 izplačevala le 80 odstotkov plače, priznali pravico do povračila razlike. Za prisojeni znesek v višini 13.899 evrov neto mora država obračunati še vse pripadajoče davke in prispevke.

Sodišče ugotavlja, da je podlaga za prilagajanje sodniških plač s poslanskimi v zakonu o sodniški službi, sprejetem leta 1994. Državni zbor ni po sprejemu zakona nikoli sprejel sklepa o znižanju poslanskih plač, na katere so vezane sodniške. Leta 1993 so si poslanci sicer znižali plače, vendar je bilo to pred uveljavitvijo zakona o sodniški službi, zato se sklep državnega zbora iz leta 1993 po mnenju sodišča ne more nanašati na sodniške plače. Ker je zastaralni rok pet let, lahko sodnik povračilo premalo izplačane plače zahteva za petletno obdobje pred vložitvijo tožbe.

Gre za pravnomočno sodbo, za katero je pod določenimi zakonskimi pogoji mogoče vložiti revizijo na Vrhovno sodišče. Ker gre za izredno pomembno zadevo, je pravobranilstvo to storilo. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije prejelo 7. avgusta, vendar o njem še ni bilo odločeno.

Bo država plačala vsaj 12 milijonov evrov?

Skupno je bilo vloženih 433 tožb. Če predvidevamo, da pravosodni funkcionarji v povprečju zahtevajo vsaj 20.000 evrov povračila plače, bo država, če bodo vsi tožniki uspešni, morala izplačati vsaj 8,66 milijona evrov. Morebitne zamudne obresti v seštevek niso vštete.

Na ljubljansko delovno sodišče je bilo lani vloženih 76 tožb, letos pa 183. Skupaj torej 259 zahtevkov za povračilo v povprečju 20.000 evrov, vendar je eno umaknila generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Nobena zadeva še ni pravnomočno rešena.

V Mariboru so bile vložene 104 tožbe, v katerih funkcionarji v povprečju zahtevajo 22.169 evrov. Od tega je ena pravnomočna, je pojasnil predsednik sodišča Stanko Omerzu.

Na celjsko delovno sodišče je tožbe vložilo 64 sodnikov, trije pravobranilci in tožilec, ki povprečno zahtevajo 31.888 evrov bruto, pri čemer je najvišji zahtevani znesek višji od 50.000 evrov bruto. Nobena sodba v Celju še ni pravnomočna, je sporočila predsednica Ida Dimec.

Na delovno sodišče v Kopru je tožbe doslej vložilo sedem sodnikov. Povprečni zahtevani znesek povračila je 20.000 evrov, nobena sodba pa še ni pravnomočna, je sporočila predsednica sodišča Marinela Maras.