Bo splav plačljiv?

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je predstavil Strategijo za dvig rodnosti, ki med drugim predvideva tudi znižanje splavov. Drobnič si prizadeva, da bi imeli ginekologi bolj human in pozitivni odnos do nosečnic in nerojenih otrok. Obenem bi vzpostavili učinkovit sistem pomoči nosečnicam in mladim materam v stiski, ki razmišljajo o prekinitvi nosečnosti.

Strategija v zvezi s plačilom splava predvideva, da bi pristojni organ poostril standarde zdravniške komisije, ki obravnavajo predlagane splave. Zdravstvena zavarovalnica bi poravnala stroške splava samo v primeru, če je prekinitev nosečnosti po oceni zdravniške komisije nujna za zdravje nosečnice. V nasprotnem primeru se prekinitev nosečnosti izvede na stroške nosečnice.

Strategijo, ki jo je v sodelovanju z različnimi institucijami pripravila posebna delovna skupina na ministrstvu za družino, je sicer še v medresorskem usklajevanju, za 24ur.com povedala vodja delovne skupine, ki je pripravila strategijo, Lea Javornik Novak. Ministrstvo za družino mora tako strategijo uskladiti s pristojnimi ministrstvi (ministrstva za zdravje, okolje in prostor, notranje zadeve, kulturo, finance, lokalno upravo) in vladnim uradom za enake možnosti. Zato ni znano, kdaj in če bi bili splavi plačljivi. Ministrstvo za delo pa načrtuje, da bo strategija do konca leta usklajena z odbori ministrstev. Nato bi romala na vlado, ki bo predlog najverjetneje posredovala v državni zbor.

Prekinitev nosečnosti sicer stane okoli 80.000 slovenskih tolarjev brez ležanine, je pojasnila Javornik Novakova. Ker strategija še ni medresorsko usklajena, še ni jasno, ali bi morala nosečnica, znesek kriti v celoti.

Na vprašanje, ali nima nosečnica, ki je bila na primer posiljena, v 21. stoletju pravico do brezplačnega splava, je Javornik Novakova odgovorila, da se popolnoma strinja. Pravica do splava je nesporna. Vsak posameznik se sam odloča o tem, ali in koliko otrok bo imel, je dejala. Zato bo vsak primer splava najverjetneje obravnavan posamično. Sicer niso problematični mladostniki, saj so glede zaščite dobro osveščeni in večinoma uporabljajo kontracepcijo.

Problematične so predvsem ženske, stare od 30 do 39 let, ki so si že ustvarile družino z določenim številom otrok. Omenjene največkrat ne uporabljajo kontracepcije, zato se, če zanosijo, odločijo za splav. Nezaželeno nosečnost večinoma prekinejo večkrat in ne samo enkrat, je zatrdila Javornik Novakova.

Število splavov v Sloveniji sicer upada, je za 24ur.com povedala predstavnica za odnose z javnostmi na Inštitutu za varovanje zdravja, Katja Pišot. Leta 1981 je bilo okoli 19.000 splavov, leta 1985 okoli 18.000, leta 1990 okoli 15.000, leta 1995 okoli 11.000, leta 2000 okoli 8.500, leta 2004 pa okoli 6.500 prekinitev nezaželenih nosečnosti.

Takšno po mnenju LDS jemlje že pridobljene pravice in je hkrati celo protiustavno. "Zarodek ob spočetju namreč ni pravni subjekt in nosilec pravic, nosečnost in prekinitev nosečnosti pa je tako izključno stvar zasebnosti matere. 55. člen ustave namreč zagotavlja, da ima vsak pravico do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok in država v to svobodo zaradi uveljavljanja določene prebivalstvene politike ne sme posegati," so še zapisali v poslanski skupini LDS. Tak ukrep lahko po mnenju LDS ogrozi življenje žensk in jih postavlja v neenakopraven položaj glede dostopnosti do splava. V večini primerov se ženske odločajo za tak drastičen poseg v skrajni stiski, zato lahko omejevanje svoboščine tovrstne stiske le še poveča, poudarjajo.

Se bo povečalo število ilegalnih splavov?

Za poslansko skupino Socialnih demokratov je vprašanje, kako zvišati rodnost v Sloveniji, strokovno, razvojno, zlasti pa politično, zato zahteva resen premislek in poglobljene analize, je v imenu omenjene poslanske skupine zapisala poslanka Majda Potrata.

Bojijo se je tudi, da bi se s tem povečala nevarnost, da bi prišlo do povečanja ilegalnih splavov. “Ob ugodnih statističnih podatkih o zmanjšanju števila dovoljenih splavov smo v poslanski skupini SD prepričani, da bo plačljivost splava povečala tveganje za zdravje in življenje žensk. Nevarno je, da se bo ob statističnem prikazovanju zmanjševanja legalno opravljenih povečalo število ilegalno opravljenih splavov. Ob tem bi radi spomnili tudi na lani sprejeto resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005-2013, ki med ukrepi daje poseben poudarek povečevanju dostopnosti do različnih oblik kontracepcije in možnosti izbire storitev v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja,'' so sporočili.

Odzvali so se tudi v najmanjši opozicijski poslanski skupini, kjer so v izjavi za javnost zapisali, da je vprašanje splava ena od osrednjih in po oceni SNS tudi najpomembnejših področij, ki ga v okviru strategije za dvig rodnosti odpira minister Drobnič. "Gre za sociološko politično temo, ki v sodobni družbi ne sme imeti mesta v smislu odpiranja polemik abortus da, abortus ne, vsekakor pa osnovna odločitev ne sme temeljiti na političnem prepričanju ministra," so opozorili v SNS. "Intence ministra Drobniča so grozljive in v določeni meri spominjajo na ukrepe povojne Romunije," menijo v SNS.