Bo sodišče po šestih letih uspelo pravnomočno razsoditi o Janševem tvitu?

Zoper predsednika vlade Janeza Janšo trenutno teče najmanj 14 aktivnih kazenskih in predkazenskih postopkov, eden od njih je tudi primer razžalitve novinark nacionalne televizije Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl, kjer je celjsko sodišče Janšo februarja letos spoznalo za krivega in mu dosodilo tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. 

Zadeva zastara 25. maja 2022 

"Sodba je bila strankam vročena in teče pritožbeni rok, kar pomeni, da sodba še ni pravnomočna, prav tako zadeva še ni zastarala," nam je odgovorila predsednica Okrožnega sodišča v Celju Petra Giacomelli. 

Na celjskem sodišču so pojasnili še, da je bila zasebna tožba zoper Janšo v tej zadevi vložena 8. aprila 2016. Po obravnavi ugovora in pridobitvi potrebnega sklepa DZ je bil predobravnavni narok izveden 13. aprila 2017. Razpisanih je bilo skupno 26 narokov, od katerih je bilo 13 preklicanih (vmes je bilo tudi obdobje epidemije, ko so veljali omejitveni ukrepi). Upoštevajoč zadržanje teka zastaranja v času protikoronskih ukrepov, zastaralni rok poteče 25. maja letos. 

Bo sodišču zadevo uspelo pripeljati do pravnomočnosti ali bo zastarala? In kako je mogoče, da takšen primer na epilog čaka kar šest let? 

Na sodišču odgovarjajo, da gre za preplet različnih okoliščin, kar predstavlja podobno problematiko tudi v drugih podobnih zadevah. "Pri čemer poudarjam, da smo sodišča pri obravnavanju zadev vezana na ustavo in zakon, tudi glede procesnega postopanja, hkrati pa istočasno rešujemo še večje število prioritetnih zadev (priporne, zavarovanja ipd.). Gre za relativno kratke zastaralne roke, neživljenjska zakonska določila glede vročanja sodnih pisanj, ki omogočajo izmikanje vročitvam, ohlapna procesna pravila glede zahtev za izločitev sodnikov, čas, ki poteče zaradi odločanja drugih organov in sodišč v zadevi (Državni zbor, Višje sodišče, Vrhovno sodišče) ipd.," je še zapisala Giacomellijeva. 

'Ves čas se zdi, da se sodišču malo šibijo kolena'

A pooblaščenec novinark Stojan Zdolšek je prepričan, da se postopek vleče tako dolgo po krivdi sodišča. "Vrhovno sodišče je, na primer, samo za odločanje o predlogu za delegacijo pristojnosti potrebovalo skoraj sedem mesecev. Za primerjavo: ko je bil predlog za delegacijo pristojnosti v zadevi, kjer Janša toži sodnike, ki sodili v zadevi Patria, je sodišče odločilo v enem dnevu. Tukaj pa sedem mesecev. Za to ni nobenega opravičila. In tudi ves čas je nek občutek, da se sodišču v tem dialogu med sodno vejo in izvršno vejo oblasti, ki jo predstavlja Janša, malo šibijo kolena," je dejal za 24ur.com. 

Po naših informacijah se je pod sklep, s katerim so na vrhovnem sodišču odločili o predlogu za prenos krajevne pristojnosti, podpisala predsednica senata, vrhovna sodnica Barbara Zobec. Čeprav so Janševi odvetniki predlog dali že konec junija lani, so o njem na vrhovnem sodišču odločili šele na seji konec novembra. Z odločitvijo so bili v Odvetniški pisarni Zdolšek seznanjeni šele januarja letos. In februarja se je moralo sojenje začeti znova. 

Na vprašanje, kako meni, da bo zadeva potekala naprej, pa: "Po naših informacijah naj bi bila Janši sodba vročena 3. aprila, to pomeni, da se okrog 3. maja izteče rok za pritožbo. Kakšni manevri bodo sledili, da bo prišlo do zastaranja, bomo pač lahko opazovali." Sam sicer meni, da obstaja večja verjetnost, da bo zadeva zastarala, sploh glede na dosedanje ravnanje sodišča. 

Carlova: Sramotno je, da sodišče potrebuje šest let, da pripelje en tvit do prvostopenjske sodbe

Po mnenju Eugenije Carl je dolgotrajnost kazenskih postopkov nedopustna. "Da sodišče potrebuje šest let, da pripelje eno navadno razžalitev, en tvit, do prvostopenjske sodbe, je pravzaprav sramotno in kaže na resne težave slovenskega pravosodja," je bila ostra v odzivu. In še: Če je volja, če bo celjskemu sodišču do tega, lahko izpelje postopek tako, da zadeva 25. maja ne bo zastarala. "Upam, da bo v pritožbenem postopku, kjer seveda spet ne bo manjkalo taktiziranja in zavlačevanja obrambe obsojenega Janše, sodišče pokazalo suvereno držo in temu napravilo konec. Sodišče je neodvisno samo, če je suvereno. Če pa skloni glavo pred predstavnikom izvršilne oblasti, je to daleč od neodvisnosti. Pravosodni sistem ne potrebuje tektonskih premikov, potrebuje le odločne, pogumne, neprestrašene, neodvisne in suverene sodnike, tudi in zlasti takrat, ko imajo pred seboj obdolžence iz vrst centrov moči," je še dodala. 

Šetinc Pašek: Iz zraka je vidno, da gre za zelo enostavno zadevo

"Kalvarija najinega primera, ko naju je z Eugenijo prvak SDS-a v tvitu nizkotno označil za odsluženi prostitutki, se na sodišču v Celju vleče dolgih šest let, odkar sva vložili tožbo in po dveh ponovljenih sojenjih prišli do pričakovano povsem identičnega, seveda nepravnomočnega, izreka sodbe, da je pisec kriv grobega in  nizkotnega žaljenja. Ali bo pri tej nepravnomočni sodbi prvo stopenskega sodišča v Celju ostalo? Upam, da ne. Upam, da si bo višje sodišče v naslednjih slabih treh tednih vzelo čas in zadevo, ki zastara 24. maja, obravnavalo in jo zaključilo pred zastaralnim rokom," pa je sporočila Mojca Šetinc Pašek. 

Kot poudarja, gre za zelo enostavno zadevo, za najbolj elementarno nizkotno žalitev. "To je jasno vsem in vidno iz zraka. Gre za primer, v katerem sodišče ne na prvi, ne na drugi in ne na kateri koli višji sodni instanci ne potrebuje nikakršnih zunanjih izvedencev, težko pridobljene dokumentacije, hudih finančnih podatkov iz tujine, na katere bi bilo treba čakati več kot tri leta. O tej žalitvi, v katero smo vpleteni zgolj trije – žalivec in njegovi žrtvi žaljenja, bi po mojem prepričanju vsako resno sodišče moralo presoditi hitro, saj zadeva ni težka in zapletena. Razen za tri znane vrhovne sodnike, ki iščejo svoje višje razsvetljenske razloge, da opravičijo žalivca, ker je to Janša, in to tako, da je dovoljeno zgolj politiku Janševega kova žaliti vsepovprek."

"Želela bi si, da bi bilo sodišče v tem postopku kot tretja veja oblasti res neodvisno, ne pa, da je ves čas padalo na elementarnih procesnih napakah in podaljševalo postopek. Moj vtis je bil, da zato, ker se boji obtoženega, ki je v tistem času zasedal položaj predsednika vlade. Zato me ne čudi, da je do izreka sodbe potrebovalo kar šest let. Ponavljam, sodišče kot tretja veja oblasti si lahko samo kroji svojo neodvisno in avtonomno držo, tako, da se ne boji in ne poklekne pred drugimi vejami oblasti. Kar se je žal v najinem  primeru večkrat zazdelo. In kar pušča zelo grenak priokus," je še zapisala.

Spomnimo 

Janša je že na prvem sojenju leta 2018 pojasnjeval vsebino tvita iz marca 2016, v katerem je med drugim zapisal, da na "neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š." Kot je takrat dejal v zagovoru, ni mislil na spolno, ampak na medijsko prostitucijo. Tožnici pa sta vztrajali, da je bil poniževalen in žaljiv do njiju kot žensk in novinark.

Janšev zagovornik Franci Matoz se je v zaključnih besedah vprašal, na kakšen način sta se novinarki prepoznali v Janševem tvitu. Ocenil je, da povprečen bralec ob branju tvita ni mogel vedeti, da gre prav za omenjeni novinarki. Po njegovih besedah sta sami omogočili, da je javnost postala pozorna na tvit. Nasprotno je Zdolšek dejal, da je šlo za zelo žaljiv zapis Janše na Twitterju, ki je vseboval negativno vrednostno oceno. Menil je tudi, da je Janša z zapisom novinarki označil kot moralno propadli osebi. "Janša je storil težko kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime novinark," je še dejal.

Celjsko okrožno sodišče je Janšo v prvem postopku nepravnomočno obsodilo na tri mesece enotne pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta ter mu naložilo plačilo stroškov sodnega postopka v zvezi z žaljivim tvitom na račun novinark. Nato pa je višje sodišče sodbo razveljavilo.

Obe novinarki sta sicer Janšo zaradi omenjenega tvita tožili tudi odškodninsko. Celjsko višje sodišče je tako maja 2020 potrdilo sodbo velenjskega okrajnega sodišča o odškodnini Carlovi v višini 6000 evrov in Janši naložilo tudi povrnitev stroškov pravdnega postopka.

Vrhovno sodišče je nato v ločenih postopkih zavrnilo Janševo zahtevo za revizijo postopka, v katerem je višje sodišče pritrdilo Carlovi, ugodilo pa njegovi zahtevi za revizijo v primeru Šetinc Paškove, ki ji je celjsko višje sodišče prav tako pritrdilo. Po sodbi vrhovnega sodišča je Šetinc Paškova vložila pritožbo na ustavno sodišče.