Bo slovenski znakovni jezik kmalu umeščen v ustavo?

Vlada je danes sprejela predlog za začetek postopka za dopolnitev ustave, s katerim bi vanjo umestili slovenski znakovni jezik, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za delo Ksenija Klampfer, ki je bila vidno zadovoljna z vladno odločitvijo.

"Kot ministrica, pristojna za področje invalidov, sem izredno vesela, da se je vlada odločila pobudo podpreti. Gre za zelo pomembno odločitev," je dejala Klampferjeva in opozorila, da je za uporabnike znakovnega jezika to "materni jezik in njihov osnovni in edini jezik za sporazumevanje".

"Sporazumevanje in jezik ter pravica do njihove uporabe sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic. Brez komunikacije se posameznik v družbi ne more polno udejanjiti," je še opozorila ministrica.

"Menim, da gre pri tem dejanju tudi za močen simbolni pomen, da vlada s tem daje sporočilo, da spoštuje človekove pravice in pravice manjšin. Po tem, koliko pravic imajo invalidi, se namreč meri razvitost družbe," je izpostavila Klampferjeva.

Pojasnila je, da je slovenski znakovni jezik avtohton jezik gluhe skupnosti v Sloveniji in je popolnoma neodvisen od slovenščine. Uvršča se med jezike manjšin v Sloveniji, do zdaj pa še ne uživa ustavnega varstva in je kot materni jezik gluhih v neenakovrednem položaju. "Je tudi znak slovenske in kulturološke pripadnosti socialnega povezovanja in s tem identifikacije jezikovne manjšine," je bila na novinarski konferenci po seji vlade jasna ministrica. Njene besede je sicer simultano v znakovni jezik prenesla tolmačka. Pa tudi sicer je tolmačenje novinarskih konferenc po seji vlade v znakovni jezik stalna praksa.

Pričakuje se, da država prizna slovenski znakovni jezik kot avtohton jezik skupnosti uporabnikov tega jezika

Z vpisom slovenskega znakovnega jezika v ustavo bi njegovim uporabnikom zagotovili ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov, je po seji tvitnila vlada.

Z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo se pričakuje, da država prizna slovenski znakovni jezik kot avtohton jezik skupnosti uporabnikov tega jezika, da je zavezana oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero varuje in razvija ta jezik, ter da položaj in posebne pravice uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji ureja poseben zakon.

Gre sicer za pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), v kateri so prepričani, da bi s tem med drugim rešili marsikatero zagato v izobraževanju in zaposlovanju gluhih in naglušnih. Ministrstvo za delo pa je pripravilo gradivo in ga medresorsko uskladilo, je dejala Klampferjeva.

Vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo bi po besedah predstavnikov zveze med drugim omogočil tudi gluhim otrokom, da se učijo v svojem jeziku in o svojem jeziku. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika jim namreč daje možnost tolmača v omejenem obsegu, ne zagotavlja pa ustreznega statusa znakovnega jezika.

Tudi ministrica je danes pojasnila, da je vpis znakovnega jezika v ustavo podlaga za ustrezen razvoj znakovnega jezika in njegovo ustrezno mesto v izobraževalnem procesu. Ministrica je namreč potrdila, da razmišljajo tudi o spremembi omenjenega zakona.

Za zvezo društev gluhih umestitev znakovnega jezika v ustavo izjemnega pomena

Za ZDGNS je danes zgodovinski dan, pa je po odločitvi vlade za začetek postopka za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo v izjavi dejal Matjaž Juhart iz ZDGNS. Država bi z zapisom v ustavo prepoznala pomen znakovnega jezika, z zagotovljenimi sredstvi pa omogočila njegov razvoj, je ocenil.

Dejal je, da država s to potezo slovenskemu znakovnemu jeziku priznava status jezika. "Do sedaj je bilo veliko zmede, češ ali je znakovni jezik sploh jezik," je opozoril.

Juhart je opozoril, da sedaj niso sistemsko zagotovljena sredstva za razvoj znakovnega jezika, s težavami pa se srečujejo tudi v izobraževalnem sistemu, kjer se gluhi otroci ne učijo svojega jezika in o svojem jeziku.

"Malokdo ve, da je gluha skupnost v Sloveniji najslabše izobražena, daleč pod povprečjem med vsemi invalidi, pa tudi na splošno," je poudaril. To je po njegovi oceni rezultat neustreznega izobraževalnega pristopa in neprepoznavanja znakovnega jezika kot jezika. V zvezi se zavedajo, da bodo spremembe na tem področju dolgoročni projekt, a je vpis znakovnega jezika v ustavo gotovo pomembno izhodišče.

V ZDGNS, ki je bila pobudnik za vpis znakovnega jezika v ustavo, so s predlogom že obiskali vse poslanske skupine ter predsednike republike, vlade, državnega sveta in državnega zbora. "Mi se zavedamo, da sprememba ustave ni kar tako. Sledili smo štirim evropskih državam, ki so to že uredile, upamo, da bo Slovenija peta," je dejal Juhart. Doslej so znakovni jezik v ustavo vpisale Avstrija, Finska, Madžarska in Portugalska.