Bo Sloveniji, kjer je zelo nizka potresna odpornost, uspelo prehiteti potres?

Letošnja tema slovenskega inženirskega dneva je bila varno sobivanje s potresi in drugimi naravnimi nesrečami, s poudarkom na spoznanju, da prav inženirji iščejo rešitve, ki nam omogočajo boljše življenje. 

Dogodka, ki je potekalo v organizaciji Inženirske zbornice Slovenije in v obliki spletne konference, se je udeležilo največje število udeležencev, in sicer kar 2500 inženirjev s področij gradnje. Ti so predstavili številne inženirske rešitve, ki zagotavljajo varno sobivanje s potresi in drugimi naravnimi nesrečami, kot so plazovi, ekstremni veter, požari, žledolom, udari strele in nenazadnje tudi virus covida-19. 

Eno ključnih opozoril, ki se je ponavljajo skozi večji del konference, je, da je treba čim prej povečati potresno odpornost celotnega stavbnega fonda v Sloveniji. To pa pomeni, da je treba pridobiti čim več sredstev, da se bo lahko potresno ojačalo ali nadomestilo starejše in potresno nevarne stavbe, da se v primeru močnejšega potresa zmanjša materialna škoda in pa – to, kar je najbolj ključno – reši življenja. Da se vlada zave te problematike, je udeležencem zatrdil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in dodal, da bodo resolucijo o programu protipotresne sanacije potresno ogroženih objektov, k pripravi katere je ministrstvo pozval pristojni odbor DZ, v potrditev vladi in DZ poslali do konca leta. "Namen resolucije je postaviti sistemske temelje za postopno celostno prenovo ogroženih stavb, ki jo bomo izvajali v naslednjih letih in desetletjih. Program bo prispeval k postopnemu povečevanju potresne odpornosti celotnega stavbnega fonda." Kot je dejal, bo ta dolgotrajna in finančno zahtevna, zato bo treba zagotoviti sredstva iz različnih fondov, računajo pa tudi na evropska sredstva, saj je tudi Evropska komisija prepoznala potres kot grožnjo, h kateri je treba čim prej pristopiti. Inženirje je pozval k vključitvi v ta program, "s katerim želi Slovenija prehiteti potres".

Izkušnje iz Zagreba kot opozorilo Ljubljani

Josip Galić s Fakultete za arhitekturo v Zagrebu je spregovoril o zadnjih dveh potresih na Hrvaškem in opozoril, da imata Zagreb in Ljubljana zelo podobno potresno ogroženost. "Želim si, da vzamete potres v Zagrebu kot opozorilo, da se kaj takšnega v Ljubljani ne bo zgodilo." Žal pogled nazaj kaže, da se stvari začnejo spreminjati šele, ko se zgodi neka naravna katastrofa. Tako smo prve ‘primitivne’ pravilnike glede potresno varne gradnje dobili na ravni nekdanje skupne države leta 1963, po potresu v Skopju, v katerem je umrlo več kot tisoč oseb, nekaj tisoč je bilo ranjenih, kar tri četrtine vseh stavb pa je bilo poškodovanih. 

Ena od prednosti karantene, ki je bila razglašena lansko pomlad, ko so se začeli množični izbruhi epidemije tudi na Hrvaškem, je bila ta, da je bilo na dan, ko je Zagreb stresel potres z močjo 5,5, na ulici zelo malo ljudi, kar je zagotovo prispevalo k temu, da je potres terjal zgolj eno smrtno žrtev. Namreč v središču Zagreba, kjer je največ starejših stavb, so se rušili dimniki, strehe, razpokali oboki in odpadali ometi, ponekod pa so se podrle celotne stene. Če bi se ljudje zadrževali na ulici, bi bilo žrtev precej več, opozarja Galić.

V Zagrebu je kar 30 odstotkov vseh stavb zgrajenih pred letom 1963. Najbolj so bile uničene tiste stavbe, ki so bile brez nosilne konstrukcije, imele so lesene strope, bile slabo vzdrževane, tiste, ki pa so bile obnovljene, pa niso bile obnovljene v skladu s potresno varno gradnjo. Kot pravi Galić, je bilo podobno tudi med decembrskim potresom v Petrinji, kjer se je pokazalo še, da je bila gradnja po drugi svetovni vojni zelo nekakovostna, saj se je uporabljal slab gradbeni material, veliko je bilo nelegalne gradnje, raznih posegov v stavbe, ki so bili pozneje sicer legalizirani, a brez kakršnih koli tehničnih dokumentov.

Popotresna sanacija Zagreba in Petrinje, kjer se tla še vedno niso umirila, bo zelo draga, zahtevna in dolgotrajna, opozarja Galić. Največji problem je, ker gre za močno poškodovane stavbe, ki jih bo treba v celoti obnoviti, obnova pa bo zelo zahtevna. Prav tako je veliko teh stavb spomeniško zaščitenih. Iz evropskega sklada za solidarnost je Hrvaška za zdaj dobila 680 milijonov evrov, ki pa jih bodo namenili za obnovo javnih zgradb, kot so bolnišnice, šole, vrtci itd. Samo v Zagrebu pričakujejo, da bo na razpis za celovito prenovo prijavljenih kar 500 stavb. Po zadnjih ocenah se predvideva, da bo v naslednjih dveh letih za obnovo na obeh območjih na voljo 1,3 milijarde evrov sredstev, k sodelovanju pa je pozval tudi slovensko inženirsko stroko.

V Sloveniji zelo nizka potresna odpornost

Prof. dr. Matjaž Dolšek, univ. dipl. inž. grad. ter redni profesor za področje gradbeništva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, je opozoril, da je potresna odpornost v Sloveniji zelo nizka. Do teh zaključkov so prišli tudi s pomočjo aplikacije za analizo potresnega tveganja IKPIR 2020. 

"Posledice močnega potresa smo simulirali z aplikacijo, ki smo jo na Inštitutu za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR) v lanskem letu razvili tudi za potrebe izvedbe Seizmičnega stresnega testa stavbnega fonda v Republiki Sloveniji. Aplikacijo smo zasnovali na način, da sledi dejanskemu toku dogodkov med potresom. Z njeno uporabo glede na magnitudo potresa in lokacijo epicentra najprej simuliramo maksimalne pospeške tal na lokacijah stavb, ki so izpostavljeni gibanju tal med potresom. V naslednji fazi določimo, kakšna je verjetnost za poškodovanost stavb glede na maksimalne pospeške tal. Pri izračunu neposredne škode v evrih se nato upošteva verjetnost poškodovanosti obravnavane stavbe, pričakovani strošek za obnovo na m2 površine stavbe, ki je odvisen od stanja poškodovanosti in površine stavbe. Za določen odstotek stavb, ki dosežejo stanje popolne poškodovanosti, pa se upošteva, da je med potresom prišlo do porušitve. Če se ugotovi, da se je stavba med potresom porušila, določimo še število smrtnih žrtev v stavbi, pri čemer upoštevamo število ljudi v stavbi in verjetnost za izgubo življenja zaradi porušitve različnih vrst stavb," pojasnjuje asist. dr. Jure Žižmond.

Kaj je pokazala simulacija petrinjskega potresa v Ljubljani?

Z aplikacijo IKPIR so simulirali posledice potresnega dogodka z momentno magnitudo 6,4, kolikor je znašala tudi magnituda potresa v Petrinji, 29. 12. 2020. Epicenter potresa so predpostavili na približni lokaciji epicentra ljubljanskega potresa iz leta 1895, kar je približno 5 km severno od centra Ljubljane. "Simulacija je pokazala, da mediana števila popolnoma poškodovanih stavb oz. delov stavb znaša okoli 8400. To pomeni, da, glede na uporabljen model, obstaja 50 % verjetnost, da bi bilo popolno poškodovanih več kot 8400 stavb oz. delov stavb, in 50 % verjetnost, da bi jih bilo manj kot 8400. Posledice smo ovrednotili tudi s številom smrtnih žrtev in škodo. Mediana pričakovanega števila smrtnih žrtev znaša 568, mediana pričakovane škode pa 10,5 milijarde evrov. Gre le za neposredno škodo na stavbnemu fondu,"  dodaja Žižmond.

"Zaradi negotovosti, ki so predvsem posledica slučajne narave potresne obtežbe, v manjši meri pa tudi pomanjkljivega poznavanja stavbnega fonda, pa je rezultate takšnih analiz smiselno podajati z intervalom zaupanja," navaja asist. dr. Anže Babič in dodaja, da bi bile v primeru, da bi se zgodil potres magnitude 6,4 z razmeroma nizkimi pospeški, posledice lahko tudi precej blažje, s čimer bi se približali spodnji meji izbranega intervala zaupanja (na primer petemu percentilu). "V tem primeru bi bilo popolno poškodovanih stavb oz. delov stavb okoli 1600, smrtnih žrtev okoli 100, neposredna škoda na stavbnem fondu pa bi znašala okoli 3,6 milijarde evrov. V nasprotnem primeru, če bi potres magnitude 6,4 imel razmeroma visoke pospeške, pa bi bile posledice lahko bistveno hujše. S tem bi se približali zgornji meji izbranega intervala zaupanja (na primer 95. percentilu, le 5 % verjetnosti po našem modelu, da bi bile posledice večje od posledic, ki ustrezajo 95. percentilu). V tem primeru bi bilo popolno poškodovanih stavb oz. delov stavb okoli 23.000, število smrtnih žrtev bi znašalo okoli 1700, neposredna škoda na stavbah pa bi se približala 22 milijardam evrov."

"K sreči je tako črn scenarij sicer malo verjeten, vseeno pa se morajo predvsem odločevalci zavedati, da so takšne posledice možne. Za vzpostavitev potresne odpornosti družbe je namreč ključno, da smo pripravljeni tudi na redkejše dogodke s hujšimi posledicami," opozarja Babič.

Aplikacija še ni javno dostopna. "Gre za raziskovalno verzijo aplikacije (je zmogljiva, ni pa prijazna do uporabnika), vendar ima uporabno in tudi znanstvenoraziskovalno vrednost," pojasnjuje Dolšek. Na vprašanje, ali bi lahko bila aplikacija osnova za izdajo informativnih potresnih izkaznic, odgovarja pritrdilno in pojasnjuje, da bi bili sicer rezultati informativni, saj točno določene stavbe ne morejo natančno uvrstiti v en sam razred tveganja od A do G (po analogiji z energetskimi izkaznicami), lahko pa jo uvrstijo v interval razredov tveganja. "Lastniki bi lahko tako dobili vsaj nekaj več občutka, v kakšnem intervalu potresnega tveganja se njihova stavba nahaja. Potresno tveganje posameznih stavb znamo oceniti tudi z bistveno večjo natančnostjo, vendar pa je v tem primeru treba narediti dodatne raziskave," še dodaja Dolšek.

Po potresu v Petrinji se je nanje obrnilo precej Ljubljančanov, katerim so takšne informacije že posredovali. Z nekaj truda pa bi lahko na IKPIR pripravili spletno aplikacijo tako, da bi si informacije zainteresirana javnost pridobila sama. "Trenutno smo aplikacijo uporabili za analizo potresnega tveganja za celotno Slovenijo. Tudi to je uporabna vrednost. Upamo, da so informacije, ki smo jih dobili na osnovi aplikacije, osnova za pripravo resolucije o krepitvi potresne odpornosti v Sloveniji. Seveda pa bi lahko informacije o potresnem tveganju širili na ostale deležnike, ki so izpostavljeni tveganju. Na primer na nivoju regije, občine, podjetja ali institucije, ki ima v lasti večje število stavb," pojasnjuje Dolšek. 

Kdaj bomo uvedli potresne izkaznice?

Dolšek je prepričan, da se je treba protipotresne zaščite lotiti sistemsko, ne zgolj z vlaganjem sredstev v prenovo stavbnega fonda. Po njegovem bi morali sankcionirati tiste lastnike nepremičnin, ki so se lotili energetske sanacije stavbe, pri tem pa so zanemarili potresno utrditev, da bi na neki način prevzemali dodatno odgovornost, saj s tem niso prispevali k potresni odpornosti skupnosti. Vsak kupec ali pa najemnik stanovanja bi moral imeti po njegovem mnenju dostop do pomembnih informacij o potresnem tveganju, to pa bi lahko uredili z uvedbo potresne izkaznice, ki bi služila kot model za komunikacijo potresnega tveganja.

"Zanimivo je, da se za naše ideje in rešitve v zvezi s potresno izkaznico zanimajo kolegi iz Hrvaške, saj bodo verjetno primorani uvesti potresno izkaznico. Tudi pri nas jo bomo verjetno primorani uvesti, če bo prišlo do močnega potresa, saj nimamo dovolj virov za obnovo prizadetega območja. Bolje bi seveda bilo, da jo uvedemo prej," opozarja Dolšek in dodaja, da temu politični odločevalci v parlamentu (še) niso naklonjeni. "Iz cone ugodja je treba preiti prej, preden pride do nesreče. To pa je težko. Rešitev se bo našla, če bo veliko dialoga. Dogovor je edini način, kar je v politiki dostikrat problem, predvsem ker pozicija zaradi drugih nalog ne odreagira, opozicija pa izkorišča problem za dvig dnevne prepoznavnosti na političnem prizorišču. Politiko vseh barv je verjetno strah uvesti nekaj, kar bi lahko vplivalo na ceno stanovanj. Vendar je to le strah pred neznanim. Gre za pravico vedeti, in politika bi tukaj morala poiskati dogovor, ne glede na politične barve. To se je vendarle že zgodilo letos v parlamentu. Gre za prvi korak, vendar ne smemo ostati na mrtvi točki. Če bomo skrivali informacije o potresnem tveganju, nikoli ne bomo rešili tega problema. Ni dovolj, da le utrjujemo objekte, problem je treba reševati v širšem družbenem kontekstu."

Dolšek opozarja tudi na znanstvenoraziskovalno vrednost aplikacije. "Na osnovi rezultatov aplikacije lahko bistveno bolj analiziramo sprejemljivo potresno tveganje, torej, koliko smo kot družba zmožni tvegati na dolgi rok, in načrtujemo zmanjševanje tveganj v prihodnosti. Na osnovi tega pa bi lahko izračunali projektne potresne parametre za nove in obstoječe objekte. O slednjem nas dostikrat sprašujejo." 

Kot pravi, bi morala biti projektna potresna obtežba odvisna od posledic potresa na širšem območju, ne le od verjetnosti pojava potresa na določenem območju, kakor sedaj ureja Evrokod, standard za potresnoodporno projektiranje. 

Na vprašanje, kako naj se stanovalci večjega bloka v Ljubljani lotijo potresne sanacije, če so že za energetsko sanacijo stavbe komaj zbrali potrebna soglasja in pa sredstva, Babič odgovarja: "Problem, ki ga izpostavljate, je eden od razlogov, zakaj se potresne sanacije izvajajo izredno redko. Tega problema se po naši oceni kratkoročno ne more rešiti. To pa ne pomeni, da moramo od njega dvigniti roke. Že danes je treba narediti prve korake in javnost ozavestiti, da je potresno tveganje v Sloveniji resnična težava." Potresno izkaznico vidijo kot osrednji instrument za doseganje večjega zavedanja družbe o potresni problematiki. Pričakujejo, da bodo ljudje ob ustreznem informiranju postali bolj ozaveščeni in začeli iskati inovativne rešitve, ne le utrditev stavb. 

"Poleg same komunikacije potresnega tveganja pa bomo morali, če želimo doseči ustrezno stopnjo potresne varnosti, sčasoma prenesti potresno tveganje s pleč države na lastnike stavb, in sicer na način, da bodo lastniki postali motivirani za izvedbo potresne sanacije. Država bi morala lastnikom nuditi del sredstev za utrditev, lastniki pa bi ob neukrepanju morali nositi posledice, bodisi v obliki davka ali pa v obliki neprednostne obravnave po morebitnem potresu. Sem spada tudi instrument sankcioniranja lastnikov, ki od države prejmejo sredstva za energetsko sanacijo, ne poskrbijo pa za potresno. Tudi na tem področju cilja ne bomo dosegli z danes na jutri, ponovno pa je država tista, ki mora ukrepati prva. Tu na žalost lahko pričakujemo zastoje, saj bodo ukrepi skoraj neizogibno nepriljubljeni,"  ugotavlja Babič.

Profesor Dolšek dodaja: "Če se bomo veliko pogovarjali, se bodo našle rešitve, ki bodo sprejemljive za vse, tudi takšne bolj inovativne, ki si jih trenutno ne moremo predstavljati. Zagotovo bodo potrebne spremembe pravnih okvirov. Zagotovo bo potresna varnost kmalu postala tržna kategorija, če si to želimo ali ne."